1. Ior kpishi nyian ka vea ungwa kwaghwan u Bibilo u a lu kwaghfan u mimi la nahan, ve er nena? (Anzaakaa 1:20, 21)

 KEN ityar kpishi, ka se nenge anmgbianev asev mba nomso man mba kasev ve tile sha ajiir a ior kpishi ve karen her yô, ve lu sar sar, shi or a soo ma takeda yô, ve na nan ér nana za ôr. Alaghga we kpa u vande pasen kwagh sha imba gbenda la. A lu nahan yô, alaghga ivur i ken takeda u Anzaakaa ne ia va u ken ishima. Ivur la ôr kwagh u kwaghfan ér ngu yôôn ken igbar sha ci u ior ve ungwa kwaghwan na. (Ôr Anzaakaa 1:20, 21.) “Kwaghfan” u Bibilo i ter heen ne ka u mimi, u a dugh hen Yehova yô. Ngu ken Bibilo kua ityakeda yase. Gba u ior vea lu a kwaghfan ne keng, sha er vea fatyô u zuan a uma u tsôron yô. Or ka nana soo u ôron ma takeda wase nahan, i saan se iyol kpen kpen. Kpa ka ior cii ve soon ga. Mbagenev soo u henen akaa a Bibilo i tese la ga. Mbagen ka ve seen se. Ve hen ér Bibilo ka takeda u tse gande, kera ngi a iwasen ga. Heela tseegh ga, ka ve puu ityesen i Bibilo i sha kwagh u aeren a wang la, ve kaa ér mbadondon ityesen la ka mbawan ver ver, mba or eren kwagh sha ishima ve ga yô. Nahan kpa, er uumace ve doo Yehova ishima yô, ngu samber a kwaghfan na her, sha er hanma or nana lu a mi yô. Ka sha igbenda i nyi nahan a eren kwagh ne?

2. Ka han se fatyô u zuan a kwaghfan u mimi nyiana, kpa ka nyi ior kpishi ve tsough u erene?

² Gbenda môm u Yehova a lu samber a kwaghfan na yô, ka ken Bibilo, i i lu Mkaanem nam la. Hanma or nôngo u lun a takeda  la. Man ityakeda yase i pasen Bibilo la di ye? Yehova na yô, ngi ken ijô i hemban 1,000. Mba ve keghen ato a i yô, mba zuan a iwasen kpishi, ka mba ve ôron i shi ve eren kwagh u ve hen ker je la. Nahan kpa, ior kpishi soo u keghen ato a Yehova, u kwaghfan u mimi a dugh ken zwa na la ga. Ka vea lu a awashima u eren ma kwagh yô, ve hemba soon u suur sha kwaghfan ve, shin keghen ato a uumace mbagenev. Shighe ugen ka ve kenger se dang sha ci u se tsua u eren kwagh u Bibilo i kaa yum. Ngeren ne una pase er i hii ve ior ka ve er nahan yô. Kpa de se hii nengen er se er ve se lu a kwaghfan u a dugh hen Yehova la yô.

3. Ka nyi i gbe u se er ve se lu a kwaghfan u mimi?

³ Kwaghfan ka mhen u ka a wase se u eren kwagh a mfe u se zough a mi la sha inja, shin tsuan akaa a injaa a se er yô. Nahan kpa, kwaghfan u mimi la ka a wase se i hemba nahala ica je. Bibilo kaa ér: “Mcie u cian TER ka mhii u kwaghfan je la, mfe u fan u A lu Icighan la kpaa ka mkav je.” (Anz. 9:10) Nahan shighe u se soo u eren ma kwagh u vesen yô, a gba u se ker u fan mnenge u Yehova sha kwagh shon. Se fatyô u eren kwagh ne sha u timen ken Bibilo kua ityakeda yase i pasen Bibilo la. Aluer se mba eren nahan yô, se mba tesen ser se mba a kwaghfan u mimi.—Anz. 2:5-7.

4. Er nan ve i lu Yehova tseegh una fatyô u nan se kwaghfan u mimi?

⁴ Ka Yehova tseegh una fatyô u nan se kwaghfan u mimi ye. (Rom. 16:27) Se fatyô u kaan ser kwaghfan due hen Yehova sha ci u nyi? Ka sha ci u, hiihii yô, ka un a gbe se ye. Nahan mfe na man mkav na sha akaa a a gbe la ngu a ikighir ga. (Ps. 104:24) Sha uhar yô, hanma kwagh u Yehova a er cii tese ér ngu a kwaghfan. (Rom. 11:33) Sha utar yô, kwaghwan u Yehova ka a wase mba ve dondon un yô. (Anz. 2:10-12) Aluer se soo ser se lu a kwaghfan u mimi yô, a gba u se lumun a atôakyaa a mimi a vesen ne, shi se de ser a hemen se shighe u se soo u eren shin se lu eren ma kwagh yô.

5. Ior kpishi nenge ér ka hen Yehova tseegh kwaghfan u mimi a dugh ga nahan, ka nyi i due ken ieren la?

⁵ Ior kpishi mba ka se zua a ve shighe u se dugh kwaghpasen la ka ve wuese gbenda u i er akaa a sha igbetar la, er u kpilighyol yô. Nahan kpa, ka ve kaa ér ka Aôndo a gbe akaa shon ga, a gba duen iyol i a tsô. Mbagen mba kaan ér ve na Aôndo jighjigh, kpa ve gema ve nenge atindi a Bibilo ér kera nga a iwasen hegen ga. Sha nahan yô, ve tsua u eren uma er ve soo la. Ka nyi i dugh ken ieren ne? Ior mba suur sha kwaghfan u Aôndo ga, mba suur sha kwaghfan ve nahan, tar hemba doono? Saan ve iyol sha mimi shin mba a ishimaverenkeghen i mimi sha mlu ve u ken hemene? Kwagh u ka se nenge a mi ken ior jighilii yô, ka un ne: “Ma ‘mfe,’ shin kwaghfan shin mkav shin mhen u hendan a TER, ‘ngu je ga,’ shin cii ka u injaa ga.” (Anz. 21:30) Kwagh ne taver se ishima u sônon Yehova hanma shighe cii ser a na se kwaghfan u mimi la! Kpa kwagh er vihi yô, ior kpishi soo ga. Sha ci u nyi?

6. Anzaakaa 1:22-25 kaa ér ka unô ve soon u keghen ato a kwaghfan u Yehova ga?

⁶ Kwaghfan u mimi la ka una “yôôn kwagh sha gbenda u ken gar” yô, ior kpishi ve tôô ato a ve kera. Bibilo ter ikweior itiar i i vendan kwaghfan u mimi la yô: ka “mbalanenkwagh,” man “mbapuunakaa,” kua “abumeaior.” (Ôr Anzaakaa 1:22-25.) De se time sha aeren a mba ve vendan kwaghfan u Aôndo ne zulee, kua igbenda i se palegh u lun er ve nahan yô.

7. Mbagenev soo ér vea za hemen u lun “mbalanen­kwagh” sha ci u nyi?

⁷ “Mbalanenkwagh” ka mba mhen ve a lu  iyev iyev, shin ka ve na jighjigh a hanma kwagh u ve ongo, shi i taver ior u bumen ve ga la. (Anz. 14:15) Se mba zough a amba la shighe u se dugh kwaghpasen yô. Ikyav i tesen yô, hen sha kwagh u ior umiliôn imôngo mba mbatesen kwaghaôndo shin mbapatii ve lu tsumen a ve la. Mbagenev ka vea va fa ér ambaaior la tsugh ve yô, i kpiligh ve iyol kpishi. Kpa mba i ter ve ken Anzaakaa 1:22 la ka ve soo ér vea za hemen u lun mbalanenkwagh sha ci u ka a tsughun ve kpa i doo ve. (Yer. 5:31) Ka ve eren kwagh sha asema a ve, nahan ve soo u henen kwagh u Bibilo i tese ga, shin dondon atindi a Bibilo ga. Mbagenev ka ve lu a imba mnenge u kwase ugen ken Quebec, Canada kpa lu a mi la; yange eren kwaghaôndo kpoghuloo, nahan ôr a Orshiada ugen u va hen a na yô wener: “Aluer fada wase ngu tsughun se yô, ka ibo na, ka i yase ga!” Mayange se soo u lun er mba ve tsua ér vea lu mbalanenkwagh la nahan ga!—Anz. 1:32; 27:12.

8. Ka nyi ia wase se ve se hingir mbafankwagha?

⁸ Bibilo kaa a vese ér se de luun mbalanen­kwagh ga, kpa se via se “hingir . . . mba kaven kwagh sha inja i mbaganden.” (1 Kor. 14:20) Ka sea dondon akaawan a Bibilo yô, se hingir mbakavenkwagh, shin mbafankwagh. Aluer se mba eren nahan yô, tegh tegh tsô se va kav er Bibilo i lu wasen se u palegh mbamzeyol shi tsuan akaa a se soo u eren la sha kwaghfan yô. Doo u se henen sha akaa a se vande tsuan u eren kera la. Ikyav i tesen yô, aluer u ngu henen Bibilo shi zan mbamkombo shighe wa karen hegen yô, u fatyô u pinen iyol you kwagh u a lu yangen we u tseghan iyol you sha ci u Yehova shi eren batisema yô. Wea vande eren batisema kera yô, u ngu fan igbenda i pasen kwagh seer sha inja i or u pasen shi tesen loho u dedoo kpa? Akaa a u tsough u eren la tese ér u ngu dondon kwagh u u lu henen ken Bibilo la kpa? U ngu eren kwagh a ior er a lu Yesu ve ma a lu eren kwagh a ve la kpa? Aluer se nenge a kwagh ken a vese u i gbe u se sôr yô, doo u se hen sha mbampase, shin akaawan a Yehova, a ka a “na orlanenkwagh nan hingir orfankwagh” la.—Ps. 19:7.

9. “Mbanahantar” ka ve venda kwaghfan nena?

⁹ Kweior u sha uhar u mba ve vendan kwaghfan u Aôndo yô, ka “mbapuunakaa.” Ashighe agen ka se zua a ambaaior ne shighe u se dugh kwaghpasen yô. Ka i maa ve iyol u puun mbagenev kpen kpen. (Ps. 123:4) Bibilo kaa ér ken ayange a masejime yô, mbanahantar vea lu kpishi. (2 Pet. 3:3, 4) Ior kpishi nyian wa icintan i Aôndo ikyo ga, vough er ônov mba kemev mba orperapera Loti nahan. (Gen. 19:14) Ior kpishi ka ve seen mba ve dondon atesen a Bibilo la. Mbanahantar ka ve eren nahan sha ci u ve soo u dondon “asaren a ve a bo la.” (Yuda 7, 17, 18) Gbenda u Bibilo i pase kwagh u mba­nahantar ne zua sha ieren i mbaundun mcivir u mimi kua mbagenev mba ve vende Yehova la kpen kpen!

10. Er i ôr ken Pasalmi 1:1 nahan, ka nyi ia wase se u palegh ieren i mbanahantar laa?

¹⁰ Se er nan ve se lu er mbanahantar nahan ga? Kwagh môm u se er yô, ka u palegh mba ka ve gba ahon sha hanma kwagh la. (Ôr Pasalmi 1:1.) Inja na yô, se keghen ato a mbaundun mcivir u mimi ga shi se ôron ityakeda ve kpaa ga. Se nenge ser aluer se wa ikyo ga yô, se kpa se hingir u gban ahon sha hanma kwagh, shi se hingir u tan akperan sha kwagh u Yehova kua akaawan a nongo na. Ka nyi ia wase se u palegh ieren ne? Hanma wase nana pine iyol i nan ér: ‘Ka a due a gbenda u he u eren ma kwagh shin a nyôôso gbenda u yange i kav kwagh u Bibilo i ôr nahan, m gba ahon shin m lam sha mi dang naa? Ka m soo u puun mba ve hemen hen atô wase laa?’ Aluer se de ieren ne fele fele je ngôôr ga yô, a doo Yehova a vese.—Anz. 3:34, 35.

11. “Abumeaior” nga nengen atindi a Yehova nena?

¹¹ Kweior u sha utar u u vendan kwaghfan yô, ka “abumeaior.” Ve bume sha ci u ve venda u dondon atindi a Aôndo a a tese kwagh u a lu u vough man u vough ga la. Ka ve eren kwagh u ve ve nenge ér ka u vough la. (Anz. 12:15) Ambaaior ne ka a venda Yehova, u kwaghfan a dugh hen a na la. (Ps. 53:1) Ka sea zua a ve shighe u se dugh kwaghpasen yô, ve lam sha a vese dang, er se lu dondon atindi a Bibilo yô. Man mba a kwagh môm u vea na se ve a saan se iyol ga. Bibilo kaa ér: “Kwaghfan tav mimi, a hemba ibumeor, nan bughun zwa hen hunda­gar ga.” (Anz. 24:7) Abumeaior nga lu a kwaghwan u injaa u vea wa or ga. Ka nahan ve Yehova a te se icin ér se “kar sha ishigh ki ibume­or kera” ye.—Anz. 14:7.

12. Ka nyi ia wase se ve se venda u eren kwagh er abumeaior nahana?

¹² Se mba er mba ve ker kwaghwan u Aôndo ihyom la nahan ga. Ka se hen u nengen kwagh er Yehova a nengen la, shi se hen atindi a na a perapera la, nahan mhen shin mnenge na kua atindi a na cii a hingir u doon se ishima. Ka sea tôô akaa a a dugh ken ieren i ungwan imo i Yehova sea kar sha akaa a ihyembeato i ve a mi la yô, mhen u Yehova kua atindi a na a seer doon se ishima. Ver ishima nenge er ior ve vende kwaghwan u Yehova sha ibume ve, ve tagher a mbamzeyol kposo kposo yô. Gema nenge er i saan we iyol kpishi sha ci u u ngu ungwan imo i Yehova yô.—Ps. 32:8, 10.

13. Yehova kighir se ér se ngohol kwaghfan naa?

¹³ Yehova soo ér ior cii ve lu a kwaghfan, kpa kighir or ér nana ngohol kwaghfan ga. Nahan kpa, a pase kwagh u ior ka vea venda u keghen ato a kwaghfan na ve, a er yô. (Anz. 1:29-32) Mba ve vende u ungwan imo i Yehova la vea “ya ‘ibo,’ shin mtsaha sha gbenda ve la.” Ken hemen yô, uma u ve eren la una va ve a ican i nyoon kpishi kua mbamzeyol. Ken masejime yô, Yehova una tim ve sha won kera. Kpa mba ve keghen ato a kwaghfan u Yehova shi ve dondon kwagh u a kaa la yô, Yehova tôndo zwa a ve ér: “Or u nan ver ato her a mo yô, nana tema doo doo, ishima ia yôhôr nan, nana kera lu a mciem ma cian ican la ga.”—Anz. 1:33.

14-15. Ka nyi se hen ken Anzaakaa 4:23?

¹⁴ Ka sea eren kwagh u kwaghfan u Aôndo a kaa la yô, kwagh la a wase se hanma shighe cii. Er se hila nenge ken ngeren ne nahan, Yehova na yô, kwaghfan na ngu ican u zuan a mi ga. Ikyav i tesen yô, ken takeda u Anzaakaa la cii, Yehova wa se kwagh u una wase se hanma shighe yô. De se nenge ikyav sha igbenda inyiin tseegh.

¹⁵ Kura ishima you. Bibilo kaa ér: “Hemba kuran ishima you a akaa a u kor a cii, gadia ka ken i uma a dugh ye.” (Anz. 4:23) Hen ase kwagh u ka i gba u se er u kuran ishima yase i iyolough la. Ka i gba u se yaan kwaghyan u injaa, shi se eren anumbe tsembelee, shi se palegh anza a dang. Ishima yase i i lu mhen wase  la kpa se mba kor i sha imba gbenda la. Ka se ôron Mkaanem ma Aôndo ayange ayange. Shi se vande wan iyol sha mbamkombo asev mba Mbakristu ken ya, shi se za ve kpaa. Ka sea za mkombo yô, se na mlumun sha mbampin. Heela tseegh ga, ka se lu tsevaa sha u eren tom u pasen kwagh la kpoghuloo. Shi se palegh hanma kwagh u una vihi mhen wase cii, er ufoto shin ufiim man uvidio mba ijimbaa nahan, kua ambaakaa la.

16. Kwaghwan u ken Anzaakaa 23:4, 5 la ngu se a inja nyian kpishi sha ci u nyi?

¹⁶ Kwagh u u lu a mi la a kuma u. Bibilo wa se kwagh ér: ‘De eren iyol you ican wer ú lu ornyar ga, . . . ka wea veren ashe sha ki yô, ki va kera lu ga; ka ki wa akper er gafa nahan, ki purugh ki yem.’ (Anz. 23:4, 5) Inyaregh ki ior ve lu a mi kpishi la kia fatyô u saan fese je a ngôôr ga, akaa agen a ve lu a mi la kpa sha zwa la. Nahan kpa, mbanyarev kua mbaatsanev cii ishima ka i nyian ve sha kwagh u inyar kpishi. Ishimanyian i sha kwagh u inyar ne ka i na ve er akaa a van ve a iti i bo shi vihin ve ityough a ior vev mbagenev, shi nan ve angev je kpaa. (Anz. 28:20; 1 Tim. 6:9, 10) Kpa ka sea lu a kwaghfan yô, kwagh la a wase se se kera lu a ishimanyian kpishi sha kwagh u inyar ga. Aluer se mba nengen inyaregh er i doo u se nenge ki la yô, kwagh la una wase se u palegh hua, kpa kwagh u se lu a mi la una kuma se shi a saan se iyol sha mimi.—Orpa. 7:12.

17. Se er nan ve se lu a “nombor u orfankwagh” er i ôr ken Anzaakaa 12:18 nahana?

¹⁷ Hen sha kwagh cii u ôr ye. Aluer se wa ikyo ga yô, kwaghôron wase una na mbagenev ishimavihin je a gande. Bibilo kaa ér: “Orgen ka nan gba ôron kwagh gagh er mkuma u sanker yô, kpa nombor u orfankwagh yô, ngu ne mkpeyol.” (Anz. 12:18) Ka sea palegh u lamen sha mbamshi mba mbagenev yô, kwagh la a wase se u lun ken bem. (Anz. 20:19) Aluer se soo ser kwaghôron wase a na or ishimasurun, i de lu ishimavihin ga yô, a gba u se ôron Mkaanem ma Aôndo hanma shighe shi se henen sha mi. (Luka 6:45) Aluer se hen sha kwagh u Bibilo i kaa cii se ôr kwagh yô, kwaghôron wase una lu er “ ‘imbor,’ shin hwembe u kwaghfan” u nan ior mpeveryol nahan.—Anz. 18:4.

18. Aluer se mba dondon kwaghwan u ken Anzaakaa 24:6 la yô, kwagh la una wase se ken tom u pasen kwagh la nena?

¹⁸ Eren kwagh er nongo u Yehova u tese la. Bibilo ôr se kwagh u injaa u una wase se yô, ér: “Ka sha mhen u sha mfe man ú nôngo ityav you ye, man sha mhen u mbawasenmhen imôngo yô, mwar ngu.” (Anz. 24:6) Ivur ne ka i wase se u seer fan ityesen man kwaghpasen nena? Gba u se pasen kwagh shi se tesen ior sha mhen wase ga, kpa se dondo igbenda i i due a mi la. Ka i tese se igbenda i injaa i eren kwagh ne ken mbamkombo mba Mbakristu. Anmgbianev mba ve er tom ne ica i gbe la ka ve na akaaôron ken Bibilo, shi i tese ikyav i nengen sha igbenda kposo kposo, sha u tsaase se. Heela tseegh ga, nongo u Yehova na se akaa a injaa kpishi a eren tom ne a mi, ka ityakeda man uvidio mba ve wasen ior u kaven Bibilo la. U ngu henen u eren tom a akaa ne tsembelee kpa?

19. U nenge kwaghfan u a dugh hen Yehova la nena? (Anzaakaa 3:13-18)

¹⁹ Ôr Anzaakaa 3:13-18. Kwaghwan u injaa u Mkaanem ma Aôndo ma lu a mi la ngu se a inja kpen kpen! Luun er se mba a kwaghwan u Yehova u se suur sha mi ga yô, ma se lu uma ga shin ma i saan se iyol ga. Ken ngeren ne, se time sha akaawan agen ken takeda u Anzaakaa, se nenge er aluer se mba dondon akaawan shon ve a wase se kpishi yô. Jighilii yô, Bibilo jimin cii iv a akaawan a injaa a a dugh hen Yehova yô. Yô se kange nen ishima u eren kwagh sha kwaghfan u a dugh hen Yehova la hanma shighe cii. Kwagh gba se sha gbenda u tar u nengen kwaghfan ne la ga, sha ci u se na jighjigh ser “or u nan kusu un yô, saan nan iyol.”