1. Ka ishimaverenkeghen i nyi Yehova a ne se?

 YEHOVA na se ishimaverenkeghen i doon kpishi, i va zuan a uma u tsôron. Mbagenev mba a ishimaverenkeghen i yemen sha za zuan a uma u kera kpen mayange ga. (1 Kor. 15:50, 53) Kpa mbagenev mba hemban ingyegh mba a ishimaverenkeghen i va lun uma gbem sha won shin tar, ken mkpeyol man msaanyol. (Mpa. 21:3, 4) Hanma wase cii ishimaverenkeghen i nan lu a mi la doo nan kpishi, a lu i yemen sha shin i va lun uma gbem shon won shin tar kpaa.

2. Ishimaverenkeghen yase la har sha nyi, man se ôr nahan sha ci u nyi?

² Ishember i “ishimaverenkeghen” i i ter ken Bibilo la inja na yô ka “u veren ashe ér akaa a dedoo nga va eren.” Akaa a se lu veren ashe a mi la aa va er keng a bunde ga, sha ci u ka Yehova a ne se ishimaverenkeghen la ye. (Rom. 15:13) Se fa kwagh u a tende zwa u eren la, shi se fa er kwagh u a ôr cii ka a er keng yô. (Num. 23:19) Se na jighjigh ser sar Yehova u eren hanma kwagh u a tende zwa u eren cii, shi ngu a tahav mbu eren nahan. Sha nahan yô, ishimaverenkeghen yase la gban kan di mhen u ken ishima shin kwagh u se tômon di tsô ser ma a er ga, kpa i har sha kwagh u se nenge a ikyav i tesen wang ser ka kwagh u mimi, shi ngu va eren kpôô kpôô yô.

3. Ka nyi se lu timen sha mi ken ngeren nee? (Pasalmi 27:14)

³ Se doo Ter wase u sha la ishima, shi a soo ér se suur sha a na. (Ôr Pasalmi 71:5.) Aluer se suur sha Yehova shi ishimaverenkeghen yase ngi her taveraa yô, sea va tagher a atsan ken hemen nan nan kpa, se fatyô u taver ishima shi a saan se iyol her. De se time se nenge er ishimaverenkeghen yase la i kor se yô. Kpa cii man se nenge a kwagh ne yô, se hii nengen er i hii ve i tôô ishimaverenkeghen shon i kar sha imandetso man idyerutya la. Maa se  time sha kwagh u se er ve se hemba lun a ishimaverenkeghen yase la yô.

4. Ishimaverenkeghen yase ngi er ka imandetso nahan sha nyi gbenda? (Mbaheberu 6:19)

⁴ Ken washika u apostoli Paulu nger hen Mbaheberu la, a tôô ishimaverenkeghen yase la a kar sha imandetso. (Ôr Mbaheberu 6:19.) Paulu yange una zaan zende yô, a za nyôr tso. Nahan Paulu fa er amandeatsoo ka a yange tso u kuwan shin zegemnger yô. Kwagen la, ijeverahumbe za mough ken zegemnger gba kuran agôndoamnger tan sha tso u Paulu kpa lu shimi yô. Hen shighe la, Paulu nenge er mbanahantso mbara shir a amandeatsoo shin zegemnger ér ahumbe la a de daase a tso a za taan ityô sha vande ga yô. (Aer. 27:29, 39-41) Ishimaverenkeghen yase la ka i wase se u tilen dông shighe u se tagher a mbamzeyol mba taver er ka ijeverahumbe nahan, sha er se undu Yehova ga yô, di vough er ­ijeverahumbe ka ia ta sha tso kpa, imandetso i kôr tso a tile ijiir i môm, a kuwa ga nahan. Ka sea lu a ishimaverenkeghen yase la taveraa yô, kwagh la a wase se u taver ishima shighe u se tagher a mbamzeyol mba vesen yô, sha ci u se na jighjigh ser ica ia gba ga tsô mbamzeyol asev cii vea bee. Umbur wer Yesu vande kaan a vese ér a tôv se a ican. (Yoh. 15:20) Nahan ka sea henen sha akaa a Yehova a tende zwa u eren sha ci wase la yô, kwagh la a wase se se za hemen u civir un.

5. Yesu yange fa ér mba va wuan un, kpa ishimaverenkeghen na la wase un nena?

⁵ Nenge ase er yange ishimaverenkeghen wase Yesu ve suur sha Yehova sha mimi her, shin er fa ér mba va wuan un ku u nyoon kpishi nahan kpaa yô. Sha iyange i Pentekosti u ken inyom i 33 la, apostoli Peteru ôr kwagh ter kwaghôron u profeti u ken takeda u Pasalmi u a pase wang er Yesu yange wa ishima shi tenger ga yô, ér: “Iyol yam je kpaa ia lu ken ishimaverenkeghen. Gadia Ú undu uma wam shin Hade ga, man shi Ú de wer Icighanor Wou la A̱ nenge a mhee mayange ga. . . . Ú va ivim a msaanyol sha ishigh Yough.” (Aer. 2:25-28; Ps. 16:8-11) Er Yesu fa ér un ngu kpen nahan kpa, lu a ishimaverenkeghen taveraa ér Aôndo una nder un shin ku, una hide a za lu vea Ter na sha, shi a saan un iyol kpaa.—Heb. 12:2, 3.

6. Anmgbian ugen ôr kwagh u ishimaverenkeghen yase la ér nyi?

⁶ Ishimaverenkeghen yase i Mbakristu la wase anmgbianev asev kpishi u taver ishima. Nenge ikyav i anmgbian ugen u civir Yehova sha mimi, u ngise lu ken tar u Ingila yô, iti na ér Leonard Chinn. Shighe u i lu nôngon Ityav mbi Tar Cii mbi Hiihii la, i wuhe un ken purusu ér a venda u nyôron shoja yum. I pav un a mbagenev ken purusu i za wuhe un hen ijiir igen, lu her tswen zan zan iwer ihiar. Shi i kighir un er tom u nyoon iyol kpoghuloo hen shighe ugen la. Akaa ne nga eren kera yô, va nger kwagh sha mi ken masejime, a kaa ér: “Akaa a yange m tagher a mi la wasem u nengen wang er i gbe u saa se lu a ishimaverenkeghen taveraa ve se taver ishima yô. Yesu man mbaapostoli kua uprofeti ver se ikyav sha kwagh ne. Shi Bibilo ôr akaa a doon a Aôndo a tende zwa u va eren sha ci wase yô. Akaa ne cii na yô, se mba a ishimaverenkeghen i injaa kpishi sha kwagh u mlu wase u ken hemen, shi a na se agee a taver ishima.” Ishimaverenkeghen yase la lu er ka imandetso nahan sha ci u Leonard, se kpa ia lu er ka imandetso nahan sha ci wase.

7. Ka sea tagher a atsan yô, se hemba lun a ishimaverenkeghen taveraa sha ci u nyi? (Mbaroma 5:3-5; Yakobu 1:12)

⁷ Ka sea tagher a atsan kpa sea taver ishima shi sea nenge er Yehova a lu wasen se yô, se fa je ser a lumun se. Nahan kwagh ne a na se hemba lun a ishimaverenkeghen taveraa cii. (Ôr Mbaroma 5:3-5; Yakobu 1:12.) Sha nahan yô, se hemba mban a ishimaverenkeghen hegen a shighe u se ngohol loho u dedoo sha hiihii la. Satan soo ér atsan a ase a hemba se, kpa sha iwasen i Yehova yô, ican i môm kpa ia hemba se ga.

8. Ishimaverenkeghen yase la ngi er idyerutya nahan sha nyi gbenda? (1 Mbatesalonika 5:8)

⁸ Bibilo shi tôô ishimaverenkeghen yase la kar sha idyerutya. (Ôr 2 Kroniku 26:14.) Orshoja ka nan cir idyerutya ér nana kura ityough ki nan sha er orihyom u nan nana vihi nan iyol sha ityou ga yô. Kape ityav mbi se nôngon a Satan kua azôv a na la kpa i gbe u se kura ishima yase shin mhen wase sha er vea vihi un ga je la. Mbaihyomov asev mba ken jijingi mban ka ve eren tom a akaa kposo kposo sha u meen vihin mhen wase. Kpa er idyerutya ka i kura ityough ki orshoja nahan, kape ishimaverenkeghen yase la ka i kura gbenda u se henen kwagh la, sha er se za hemen u civir Yehova sha mimi je la.

9. Ior ka vea lu a ishimaverenkeghen ga yô, uma ve a lu nena?

⁹ Ishimaverenkeghen yase i va zuan a uma u tsôron la ka i wase se u eren kwagh sha kwaghfan shin tsuan akaa a injaa. Kpa aluer se kera mba a i taveraa ga, se yem u henen sha asaren a ase tseegh yô, ia hungur se. Imbakwagh ne yange i er Mbakristu mbagenev ken Korinte sha ayange a tsuaa la. Yange ve hingir u nengen ér ishimaverenkeghen i mnder u shin ku, i i lu kwagh u vesen u Aôndo a tende zwa u eren la, ka kwagh u mimi ga. (1 Kor. 15:12) Nahan Paulu nger pase ve wang ér mba ve lu a ishimaverenkeghen ér mba va nderen ior shin ku ga la cii, ka akaa a a sar ve la tseegh ve lu masen eren ken uma ve ye. (1 Kor. 15:32) Nyian ne, ior kpishi mba ve lu a ishimaverenkeghen sha uityendezwa mba Aôndo ga la cii, ve mase shin sha u eren akaa a a sar ve la tseegh; hanma kwagh u ve hen ér una va ve a msaanyol hegen cii yô, ka ve er un er ve fetyô la cii. Kpa se yô, se mba suur sha akaa a Aôndo a tende zwa u va eren sha ci wase ken hemen la. Ishimaverenkeghen yase la ka i wase se er ka idyerutya nahan, sha ci u ka i kura gbenda u se henen kwagh la, nahan i yange se u henen sha akaa a ase tseegh, sha er se pav a Yehova ga yô.—1 Kor. 15:33, 34.

10. Ishimaverenkeghen ia kura se sha kwagh u mhen u aiegh nena?

¹⁰ Ishimaverenkeghen i i lu idyerutya yase la shi ka i yange se u henen ser mayange se fatyô u eren kwagh u doon Yehova ga. Ikyav i tesen yô, alaghga orgen nana kaa ér: ‘Mayange me fatyô u lun ken mba vea va lu uma gbem sha won la ga. M kuma ga. A tsa sha won kpa me fatyô u eren kwagh u Aôndo a soo la ga.’ Umbur wer Elifasa u yange lu surun Yobu ishima sha mimi ga la kpa yange ôr a Yobu nahan. A kaa ér: “Or ngu nyi je, u nana lu wang?” Shi a ôr kwagh u Aôndo ér: “Nenge, A kera suur sha uicighanmbaiorov [nav] ga; een, Usha kpaa kera mba wang sha ishigh Nagh ga.” (Yobu 15:14, 15) Nenge imba aie la sha wono! Umbur wer ka Satan a soo ér we u hen kwagh nahan ye. A fa je ér aluer u ngu hemban henen kwagh nahan yô, u hungur a kwagh u ishima­verenkeghen you la. Sha nahan yô, venda mbaaie mbara, gema hemba veren ishima sha uityendezwa mba Yehova. Na jighjigh a akperan a tan shio wer Yehova soo ér we u va lu uma gbem sha won, shi una wase u u zua a injar la.—1 Tim. 2:3, 4.

11. Shighe u se lu keghen ser ishimaverenkeghen yase i kure sha mi ne, gba u se wa ishima sha ci u nyi?

¹¹ Ashighe agen ka i taver u lun a ishimaverenkeghen her taveraa. Alaghga se kegh ser Aôndo a kure uityendezwa nav gbem yô, se vôr. Kpa Yehova ka Aôndo u tsôron, nahan nengen shighe er se se nengen la ga. (2 Pet. 3:8, 9) Una va er kwagh u a tende zwa la sha gbenda u hemban doon cii, kpa a lu hen shighe u se ver ishima ser a er la ga. Ka nyi ia wase se ve se lu a ishima­verenkeghen yase her taveraa, hen shighe u se lu keghen ser Aôndo a kure uityendezwa nav nee?—Yak. 5:7, 8.

12. Mbaheberu 11:1, 6 tese ér ishimaverenkeghen zua vea jighjigh u nan nena?

¹² Aluer se za hemen u lun vea Yehova kôôsôô  yô, se lu a ishimaverenkeghen yase her taveraa. Jighilii yô, saa se na jighjigh ser Yehova ngu shi “kimbin mba ve keren un sha mimi la injar,” ve se lu a ishimaverenkeghen yase her taveraa ye. (Ôr Mbaheberu 11:1, 6.) Aluer se na jighjigh sha mimi ser Yehova ngu yô, se hemba lun a ishimaverenkeghen ser ka keng una er akaa a a tende zwa la cii. De se time sha akaa agen a se er ve se hemba yan ijende a Yehova taveraa, shi se lu a ishimaverenkeghen yase her taveraa yô.

13. Se kporom hen Aôndo nena?

¹³ Eren msen hen Yehova shi ôron Mkaanem nam. Er se nengen a Yehova ga nahan kpa, se fatyô u kporom hen a na. Se fatyô u lamen a na ken msen, a jighjigh u nan ser una kegh ato a vese. (Yer. 29:11, 12) Se fatyô u keghen ato a Aôndo sha u ôron Mkaanem nam shi henen sha mi. Ka sea ôron igbenda i Yehova yange nenge sha mbacivir un sha mimi sha ashighe a tsuaa la yô, se hemba lun a ishimaverenkeghen taveraa cii. Akaa a Mkaanem ma Aôndo ma kaa la cica cii, yange i “nger a sha u se̱ zua a ityesen ker, sha er ishimawan yase man ishimasurun i se zuan a mi ken Ruamabera la ia na se lu a ishimaverenkeghen yô.”—Rom. 15:4.

14. Doo u se henen sha akaa a Yehova a vande eren sha ci u mbagenev la sha ci u nyi?

¹⁴ Hen sha akaa a Yehova yange tôndo zwa a mbagenev shi er la. Hen sha kwagh u Aôndo yange er a Aberaham man Sara la. Yange ve bee iyol kar u vea mar ônov. Nahan kpa, Aôndo tôndo zwa a ve ér vea mar wan. (Gen. 18:10) Nahan Aberaham er nena? Bibilo kaa ér: “Yange na jighjigh shi lu a ishimaverenkeghen ér una va hingir ter u akuraior kpishi.” (Rom. 4:18) Shin er Aberaham fa er ityendezwa i Aôndo la ia kure jighilii ga nahan kpa, na jighjigh ér Yehova una er kwagh u tôndo zwa u eren la keng a bunde ga. Yange iyol kpe orjighjigh la ga, shin tenger ga. (Rom. 4:19-21) Ambaakaa ne nahan cii tese ér shighe u kwagh a ze se iyol yô, se fatyô u nan jighjigh ser  Aôndo una kure uityendezwa nav, aluer zayol la gande ave je kpaa.

15. Doo u u henen sha akaa a Aôndo a vande eren sha ci wou kera la sha ci u nyi?

¹⁵ Hen sha ma kwagh u Yehova a vande eren sha ci wou yô. Hen sha gbenda u uityendezwa mba Bibilo ve kur sha mi ve kwagh shon a wase u la. Ikyav i tesen yô, Yesu tôndo zwa ér Ter na una na u akaa a kwagh a gbe u a mi ayange ayange la. (Mat. 6:32, 33) Yesu shi pase u wang ér Yehova una na u icighan jijingi na, aluer u sôn un yô. (Luka 11:13) Yehova kur uityendezwa nav hanma shighe cii. Shi u fatyô u henen sha uityendezwa nav mbagenev mba ve kur sha a we kpôô kpôô yô. Ikyav i tesen yô, a tôndo zwa ér una de u kwaghbo, shi una sur u ishima, shi una na u akaa a aa wase u u lu vea na kôôsôô yô. (Mat. 6:14; 24:45; 2 Kor. 1:3) Aluer u hen sha akaa a Aôndo a vande eren sha ci wou kera la yô, u seer lun a ishimaverenkeghen taveraa sha akaa a una va er sha ci wou ken hemen la.

16. Ishimaverenkeghen yase la ka iyua i injaa sha ci u nyi?

¹⁶ Ishimaverenkeghen yase i va zuan a uma u tsôron la ka iyua i injaa i Aôndo a ne se yô. Se mba veren ashe a mlu u doon ken hemen, u se ne jighjigh ser ka kwagh u bunden ga yô. Ishimaverenkeghen ne ka i wase se er ka imandetso yase nahan, sha ci u ka i na se tile dông sha er se fatyô u taver ishima shighe u se tagher a mbamzeyol mba vesen, shin i lu tôvon se a ican, shin se ­tagher ishigh a ku je kpaa yô. Shi ka i wase se er ka idyerutya yase nahan, sha ci u ka i kura gbenda u se henen kwagh la, sha er se venda hanma mhen u bo, se hemba veren ishima u eren kwagh u vough yô. Ishimaverenkeghen yase i sha akaa a Bibilo i kaa ér aa va er la ka i wase se u seer kporom hen Aôndo shi nengen er se doo un ishima kpishi yô. Aluer se za hemen u lun a ishimaverenkeghen yase her taveraa yô, kwagh la una wase se kpishi je.

17. Er nan ve ishimaverenkeghen yase la ka i na se iembere?

¹⁷ Apostoli Paulu yange nger washika hen Mbaroma kaa a ve ér, “Ember nen sha ishimaverenkeghen la.” (Rom. 12:12) Paulu lu ember sha ci u fa dedoo je ér aluer un za hemen u civir Yehova sha mimi yô, una va zua a uma u tsôron sha. Se kpa se fatyô u ember sha ishimaverenkeghen yase la, sha ci u se fa dedoo ser Yehova una kure uityendezwa nav, er orpasalmi nger nahan, ér: “Saan or u . . . ishimaverenkeghen i nan . . . i lu sha TER, Aôndo u nan . . . u A lu jighjigh gbem sha won” la iyol.—Ps. 146:5, 6.