Aver yem sha atineakaa

Aver yem sha mver u atineakaa

Mbampin mba Mbaôron Takeda Ne Ve Pin La

Mbampin mba Mbaôron Takeda Ne Ve Pin La

Kpekpe u varenda u tempel u Solomon la yange tav kuma nena?

Lu hen varenda la i karen i nyôron ken icighanjiir u ken tempel la ye. Ubibilo mba New World Translation of the Holy Scriptures mba yange i gber cii ve inyom i 2023 la kaa ér, “varenda u hen ishigh ki tempel la yange lihe lu aseva 20, er igbanger i iyou la lu nahan, kpekpe na gema tav lu aseva 120.” (2 Kron. 3:4) Ubibilo mbagenev kpa kaa ér kpekpe u varenda la yange tav lu “aseva 120.” Inja na yô, yange tav sha geng lu angahar 175!

Nahan kpa, Bibilo i New World Translation i yange i sôr i gber ken inyom i 2023 la ôr kwagh u varenda u tempel u Solomon la kaa ér: “Kpekpe na yange tav lu aseva 20,” shin kuma er angahar 30 nahan. a Nenge ase atôakyaa kpuaa a i sôr i nger nahan yô.

I ter ityaven i kpekpe u varenda la ken 1 Utor 6:3 ga. Ka iniembe man igbanger i varenda la, Yeremia u a nger takeda ne la yange nger ye, ka ityaven i kpekpe na ga. Ken ityough ki sha utaankaruhar la, a pase akaa a vesen a tempel la lu a mi la vighe vighe. Akaa shon agen yô ka, Zegetasa u Haan Mngerem Shimi, u i ker un a ker yô, man akeke a tuur pue, kua mtôm ma togula mhar ma i tim hen ishigh ki varenda la yô. (1 Utor 7:15-37) Luun er kpekpe u varenda la yange tav hemba angahar 164 shin tav kar tempel la yem sha aôndo war war yô, er nan ve Yeremia nger ityaven na ga? Yange anyom kar uderi imôngo je kpa, Mbayuda mba timen sha akaa a mbayiase nger kwagh u tesen ér kpekpe u varenda la yange tav kar tempel u Solomon la ga.

Taver mbatimen sha akaa u kaan ér kpekpe u tempel la yange sue kpekpe u varenda u taven lun aseva 120. Ayou shin akaa a taven tsung a yange i maa sha awen shin sha akam, er ihinda i tempel i ken Igipiti la nahan cii, yange a gbanger shin inya, a gema a za hoghol sha. Kpa tempel u Solomon la yô lu nahan ga. Mbatimen sha akaa a ken Bibilo kaa ér kpekpe u tempel la yange lu civirigh hemba angahar 9 ga. Sha nahan yô, orgen u timen sha akaamaan a sha ayange a tsuaa la, iti na ér Theodor Busink, a kaa ér: “I kar kpekpe u tempel la ape hunda u nyôron ken tempel shon lu la yô, i nenge ér kpekpe u varenda la yange una fatyô u [taven] lun aseva 120 ga.”

Alaghga yange i nger 2 Kroniku 3:4 ken ukôpi mba ruamabera mba hev vough er yange i hii ngeren la ga. Shin er i nger “120” hen ivur ne ken uruamabera mba yange i nger sha uwe sha ayange a tsuaa la nahan kpa, i gema i nger “aseva 20” ken Ubibilo mbagenev mba ior kpishi ve lumun a mi yô, er Bibilo i Codex Alexandrinusi, i i tse i hembe anyom 1,500 la nahan, man i Codex Ambrosianus, i i tse i hembe anyom 1,400 la. Orgeren kôpi u Bibilo yange nana fatyô u ngeren “120” sha ci u nyi? Ken zwa Heberu yô, ishember i “deri” la i nôngo u zuan vea ishember i “aseva” la. Sha nahan yô, orgeren kôpi u Bibilo yange nana nenge a ishember i “aseva” la kpa ashe aa kar nan nana nger “deri.”

Er se lu nôngon ser se kav akaa ne vighe vighe, shi se fa er tempel u Solomon lu la vough nahan kpa, se hemba veren ishima sha kwagh u tempel shon lu tesen yô—yange lu mure u zege tempel u ken jijingi. Doo se kpishi er Yehova a lôhô mbacivir un cii ér ve va civir un ken tempel ne yô!—Heb. 9:11-14; Mpa. 3:12; 7:9-17.

a Ngeren u shin kpe ugen seer tan iwanger kaa ér “i nger ‘120’ hen ivur ne ken uruamabera mbagenev mba sha ayange a tsuaa la mba yange i nger ve sha uwe yô, kpa ken uruamabera mba sha ayange la mbagen yô i nger ‘aseva 20.’”