Yehova—Ka U A Lu A Tahav Mbu Taver Yô
Yehova—Ka U A Lu A Tahav Mbu Taver Yô
“Sha mvese u agee a Na man sha ci u mtaver u tahav Nav, mô môm u lun ga ngu ga.”—YESAIA 40:26.
1, 2. (a) Kanyi imbor i utaha i kpôô kpôô se cii se haren sha mini? (b) Pase er i hii ve Yehova a lu Imbor i hemban cii i ityahav sha won cii la.
TAHAV ka kwagh u se mbagenev kpishi se kenger dang yô. U tesen ikyav yô, kwagh fe gban se u henen sha kwagh u tahav mbu usu u latriki u ú ne se iwanger man mtsee la ga, shin sha myar u ka se yar tom a nyityô anar u eren tom sha usu u latriki a iyol nyoon shio la kpaa ga. Ka shighe u usu ne u yen la ve ka se mase fan ser aluer usu ne ngu ga yô, agar a tamen a uumace aa tim gburu gburu ye. Usu u latriki ú se haren sha mi ne ngu ve he’ imbor i utaha i tar cii u suur sha mi la jighilii —ka iyange je la. * Ke’ hanma sekônd cii, iyange shon ne ka i ombo tahav sha inja i mtsee u a kom myohom utôn miliôn utaan nahan yô, shi i na akaauma a a lu shin tar la tahav mbu suen uuma vev mgbeghaa.
2 Ka han jim tahav mbu iyange i ombo kpishi yum ne mbu dugh mbu ve? Ka an nan tim imaagh ki imbor i utaha i i lu ken iamegh nee? Ka Yehova Aôndo a tim ye. Pasalmi 74:16 ngur ôron kwagh na yô, a kaa ér: “Ka We je, U ver akaa a nan iwanger sha, kua iyange kpaa ye.” Een, ka Yehova a lu Imbor i hemban cii i hanma tahav ye, di vough er a lu Imbor i hanma kwagh u uma nahan. (Pasalmi 36:9) Mayange se kenger nen tahav nav dang ga. Yehova umbur se kwagh sha zwa u profeti Yesaia ér se kenger sha akaa a a lu sha kwavaôndo la, anza er iyange man asan nahan, man se̱ hen ke’ ishima e̱r i hii ve akaa ne a hingir u va lun yô. “Kende nen ashe a en sha, nenge nen: ka an nan gbe akaa ne, nan dugh a akum a ve sha iyenge ve, nan yer a cii sha ati ati? Sha mvese u agee a Na man sha ci u mtaver u tahav Nav, mô môm u lun ga ngu ga.”—Yesaia 40:26; Yeremia 32:17.
3. Se mba zough a iwasen he’ tahav mbu Yehova a tesen ke’ igbar la nena?
3 Er Yehova a lu a tahav mbu taver tsung yô, se mba a vangertiôr ser iyange ia za hemen u nan se iwanger i uuma asev ve har sha mi kua mtsee kpaa la. Nahan cii kpa, se har sha tahav mbu Aôndo sha u kuren ugbayol asev mba iyolough mba ve lu hange hange la tseegh tsô ga. Mpaa u i paa se sha ikyev i isholibo man ku la man ishimaverenkeghen yase i sha kwagh u ke’ hemen man msuur u se suur sha Yehova la kohol cii gba zua sha tahav nav mbura. (Pasalmi 28:6-9; Yesaia 50:2) A kav nga ke’ Bibilo kpishi a a tese ér Yehova ngu a tahav mbu gban akaa shi paan a shi waren ior nav kpa geman timin mbaihyomov nav yô.
Akaa a I Gbe la Tese Tahav Mbu Aôndo ke’ Igbar
4. (a) Mkenger u David yange kenger sha kwavaôndo tugh la bende a na nena? (b) Kanyi akaa a sha la a pase sha kwagh u icighan utaha?
4 Apostoli Paulu pase kwagh u Orgban se wener ‘a fatyô u nengen a icôron agee Na ke’ tomaveegh na sha ashe a ishima.’ (Mbaromanu 1:20) Ke’ uderimbaanyomov mba tsuaa la, e̱r orpasalmi Davidi lu orkuran ilev yô, yange úna kenger sha kwavaôndo tugh hanma shighe, nahan yange una kav iengem i ken iamegh la man agee a Orgban ki a lu a mi la kpaa. A nger ér: “Er m veren ishima sha akaa a sha aôndo a a lu tom u u ahôaveegh Ou, ka uwer man asan a U ver a yô, or ngu nyi ve U umbur nana? man wan u or kpaa er U we nan iko yô?” (Pasalmi 8:3, 4) Er mfe u Davidi u sha kwagh u akaa a sha kwavaôndo la yina nahan kpaa, yange kav er aluer i tôô un i kar sha Orgbanakaa u a gbe tar wase u ú gbe ave ne yô un ngu makwagh ga cii. Nyian ne, mbatimen sha akaa a ken iamegh hemba fan e̱r tar u kehe u kom yô, shi ve fa tahav mbù mbú ker tar mbu til a mi la kpaa. Ikyav i tesen yô, ve kaa a vese er iyange yase ka i tsenda tahav ke’ hanma sekônd mbu lu kwagh môm a myohom ma kwagh u bughur u i yer ér TNT, u a lu a myohom ma vesen ma ma kom e̱r utôn miliôn 100,000 nahan yô. * Ka di ivurugh ki tahav mbun tseegh ka ki nyôr a vese shin tar ye; nahan kpa kira tseegh kpa kuma u suen akaa a uma a a lu sha tar wase ne cii. Nahan je kpa, u ngu wer ka iyange yase ne i lu ishan i hemban lun a tahav sha won cii ga. Asan agen ka a kohol tahav mbu iyange ka i tsenda ke’ iyange jimin la a tsenda ke’ sekônd môm vough. Nahan yô, kenger ase ke’ ishima nenge imba utaha i Wen u a gbe akaa a ken iamegh la una lu a mi la yôô! Elihu har iwer shami nahan ér: “Uhembanagee yô, se fatyô u kaven Un ga; A hemba agee.”—Yobu 37:23.
5. Kanyi se nengen a mi ke’ ityomaveegh i Yehova i i tese ikyav i tahav nava?
5 Aluer se ‘ker ityomaveegh i Aôndo’ er David yange ker nahan yô, se nenge a ikyav i tahav nav hanma ijiir cii—sha ahumbe man shin agôndoamnger man ke’ idyuran man inyiar kua ke’ uifi mbavesen man uzegembaiwoov kpaa. (Pasalmi 111:2; Yobu 26:12-14) Heela tseegh ga, er Yehova yange umbur Yobu nahan, inyam toho kpa er shiada u agee a Na. Inyam anza er Behemoth, shin normnger nahan. Yehova kaa a Yobu ér: “Agee a na nga ken iwenge na . . . Alegh a na nga er iyôv mbi ipeev mbi iliv yô.” (Yobu 40:15-18) Shi yange i fa tahav mbu cieryol mbu iyar mbula sha ayange a i ngeren Bibilo la, shi Davidi kpa er msen ér ma i shi yima un sha “zwa u begha; [man] sha ikor i yaregh kpaa.”—Pasalmi 22:21; Yobu 39:9-11.
6. Nombua tile sha ityough ki nyi ke’ Ruamabera, man ityokyaa er nyi? (Nenge ngeren u shin kpe la.)
6 Nombua ngu a agee je zua ga, ka nahan ve ka i yar tom a na ke’ Bibilo sha u tesen ikyav i tahav mbu Yehova ye. * Mpase u sha mnenge u apostoli Yohane nenge a ikyônough ki torough ki Yehova la tese akaauma anyiin, môm ke’ a lu a ishigh ki nombua. (Mpase 4:6, 7) Ikyav tese wang je er, tahav ka kwagh môm ke’ mbamlu mba Yehova mbavesen mba ucerubi mban ve tese la. Mbamlu mbagenev mbara yô, ka dooshima man kwaghfan man ijirôron i sha mimi. Er tahav mbu lu gbaa kwagh u vesen u mlu u̱ Aôndo yô, u fan tahav nav wang man e̱r ka a yar tom a mbu la una wase se u kporom ikyua a na shi dondon ikyav na sha u yaren tom a hanma tahav mbù mbú lu se sha ikyev cii doo doo.—Mbaefese 5:1.
“TER u Akum a Sha, Uageegh”
7. Se fatyô u nan jighjigh ser kwagh u dedoo una hemba u bo nena?
7 Ke’ Ruamabera yô, i yila Yehova er “Aôndo Uhembanagee,” ititor ne umbur se ér mayange se de kenger tahav nav dang ga shin ishima i taan se akperan sha kwagh u tahav mbu a lu a mi u timin mbaihyomov nav la kpaa ga. (Genese 17:1; Ekesodu 6:3) Alaghga tsô á lu inja er botar u Satan ne wa amise gande u môghon nahan, kpa sha ashe a Yehova yô “akuraior nga er ibeelegh ki mngeregh ki ki lu shin ika yô, man er ihundu i puer i i hee sha iyôgh ki karen kwagh a mi nahan.” (Yesaia 40:15) Se wuese imba icighan utaha la mimi, man kwagh u dedoo una hemba kwagh u bo a ker a ker. Sha shighe u kwaghbo a dumbur yum yô, se fatyô u lun a msurshima sha u fan ser “TER u akum a Sha, U ageegh u Iserael” una kar a ifer kera gbem sha won.—Yesaia 1:24; Pasalmi 37:9, 10.
8. Ka akum a sha a nyi Yehova a lu a mi, man kanyi ikyav i lu i tesen se tahav veve?
8 Kwagh ugen u shi a ne i umbur agee a Aôndo yô, ka ishember i i yer ér “TER u akum a Sha,” i i dugh ke’ Bibilo kwa 285 la. “Akum” a i er kwagh u a heen ne ka ujijingi mba shaav mba ve lu sha ikyev i Yehova la cii. (Pasalmi 103:20, 21;148:2) Ke’ tugh môm tseegh, môm ke’ mbatyomov mban wua mbautyaav Mbaashiria iorov 185,000 mba yange ve kase ityav a gar u Yerusalem la. (2 Utor 19:35) Aluer se wa tahav mbu akum a sha a Yehova la sha ada yô, a taver u mbahendan a vese ve bula se. Zum u akumautya lu keren profeti Elisha a ku je ve va ve va kase un ve wa atô nahan kpa, bee un ma kwagh ga. Sha ci u orti yange fatyô u nengen a akum a sha kpishi a yange va u suen un la, kpa lu er wanakiriki na nahan ga.—2 Utor 6:15-17.
9. Hii nan i doo u se lu a vangertiôr sha kwagh u icighan mkor er Yesu nahana?
9 Yesu kpa yange lu a kwagh u msúgh u mbatyomov ve suen or la ke’ ishima shighe u yange tagher ishigh a ikweior i vihin kwagh í yange va a usanker man atumbu sha u kôron un ke’ sule u Gesemane la. Yange Yesu kaa a Peteru er a hide a sanker a wa ke’ var, shi a za hemen u kaan a na ér, aluer ka keng yô, Una fatyô u sônon Ter na nahan ngula una tindi un a “akum a mbatyomov mba Shaav, á hemba pue kar uhar.” (Mateu 26:47, 52, 53) Aluer se kpa se kav kwagh u akum a sha a a lu sha ikyev i Aôndo la nahan yô, kape se suur sha Aôndo vangertiôr je la. Apostoli Paulu nger ér: “Sé kaa nana sha akaa ne? Aluer Aôndo ta ikaa ken vese yô, ka an je shi nana hendan kwagh a vese?”—Mbaromanu 8:31.
10. Ka sha ci u unô Yehova ka a tese agee a na?
10 Nahan yô, se mba a hanma ityôkyaa i suur sha mkor u Yehova. Ka a yar tom a tahav nav sha u eren kwagh u dedoo hanma shighe man kwagh la zua vough vea anza a na agen la kpaa—ka ijirôron i sha mimi man kwaghfan man dooshima je la. (Yobu 37:23; Yeremia 10:12) Shin er mbautahav ka ve shi kighir mbaatsanev man mbaibanave sha ci u keren mtsera sha ci ve tseegh nahan cii kpaa, Yehova ti yô ka a “dugh icanor shin vuulevu kera” shi ‘ngu a agee a yiman’ Kpaa. (Pasalmi 113:5-7; Yesaia 63:1) Di vough er Maria, ngô u Yesu u lu teghelee shi moron iyol ga la kpa lu kav nahan, “Wen u A lu u ageegh la” eren ityom na i ageegh sha ci u mba ve cie un la a u sangen a sange shio, ka a hèè mba ve gengese iyol mbara kpa a gema a kende a mba ve hiden a iyol ijime mbara sha.—Luka 1:46-53.
Yehova Tese Mbacivir Un Tahav Nav ke’ Igbar
11. Ka ikyav i tahav mbu Aôndo mbu nyiiv yange lu shiada he’ Mbaiserael ke’ inyom i 1513 C.S.W. laa?
11 Yehova tese agee na kwa imôngo he’ mbacivir un. Kwagenegh la e̱r nahan sha Uwo u Senai ke’ inyom i 1513 C.S.W. la. Ken inyom la Mbaiserael vande nengen a ikyav i tahav mbu Yehova mbu kpilighyol. Atsan a pue la yange tese uwegh ku ageegh ku Yehova kula ke’ igbar man mlu u mbaaôndo mba Igipiti lu kpenegh la kpaa. Ica i gbe ga yô, m-per u yange ior per Zegemnger u Nyian la man mtim u yange i tim akumautya a Farao la cii seer tesen ikyav i agee a Aôndo. Iwer ngi karen itiar yô, Yehova lôhô Mbaiserael he’ shighe u ve lu shin itine i Uwo u Senai la ér ‘ve hingir kwagh na iyol na ke’ akuraior a sha won cii.’ Ve di kpaa, ve er ityendezwa ér: “Akaa a TER A kaa cii, sé er.” (Ekesodu 19:5, 8) Tsô, Yehova tese tahav nav vie vie. Nahan Idyuran man inyiar ngi nongo sha imo i ikpamkor i kaan taver taver la yô, Uwo u Senai iv a mnyim shi u gba tenger. Akarkase gbidye ior mbara iyol, shin e̱r yange ve tile ke’ ica nahan kpaa. Kpa Mose gema kaa a ve er, kwagh ne à tese a tese ve mcie u cian Aôndo, i lu mciem ma má a mgbegha ve u eren ishima i Aôndo u a lu u mimi tswen shi a hembe agee kpaa la, ka Yehova je la.—Ekesodu 19:16-19; 20:18-20.
12, 13. Ka mbamzeyol mba nyiiv yange na ve Eliya undu tom na, kpa Yehova yange taver un ishima nena?
12 Uderimbaanyomov mba karen imôngo yô, Aôndo shi tese tahav nav sha Uwo u Senai sha shighe u Eliya la. Profeti ne vande nengen a iertom i tahav mbu Aôndo kera. Aôndo “cir sha” anyom kar atar man tiôn sha ci u mvende u yange nongoior u Iserael venda mimi la. (2 Kroniku 7:13) Zum u icegh za kpishi yô, ugugôô lu koson Eliya shin kpeuwaagh u Keriti, man ke’ masejime yô, i koso un sha anmwe man anmkure u kwasecôghor mase shin a min ve i seer sha ivande kera bee ga zan zan la. Yehova yange na Eliya tahav u nderen wan u kwasecôghor u nomso la kpaa. Ke’ masejime yô, mba ngur eren ikyaren i fan tahav mbu Aôndo sha Uwo u Karmel yô, usu sen sha va hia naagh ku Eliya kera. (1 Utor 17:4-24; 18:36-40) Nahan cii kpaa, kwagh ne er kar ica gba ga, maa Eliya hii u vôron shima shi cian kwagh zum u Yesebel ta kume ér saa una wua un keng la. (1 Utor 19:1-4) Yange kar ayem undu tar la, lu henen ér tom na u profeti yô u kure a kure je. Sha u suen un shi taver un ishima yô, Yehova iyol na tese un ikyav i tahav nav legh legh.
13 Er Eliya yer lu ke’ bar yô, a nenge a ityahav mbi kpilighyol atô atar mbi Yehova a lu ityough sha mi yô: ka ijeverahumbe man tartenger man u masen yô lu usu. Nahan cii kpa, Yehova lam a Eliya sha ‘imo i kundu kundu man i luee’ Kpaa. A seer nan un tom shi a kaa a na ér mbacivir Yehova sha mimi shi heregh kuma iorov 7,000. (1 Utor 19:9-18) Aluer uwer gba se sha ci u tom wase u pasen kwagh ne ngu umen atam ga, di vough er yange u gba Eliya nahan yô, se fatyô u sônon Yehova a̱ na se “agee a hemban” la—ka tahav mbu mbua fatyô u taver se ishima sha u zan hemen u pasen loho u dedoo a uwer gban shio je la.—2 Mbakorinte 4:7.
Tahav mbu Yehova Na Un Ian i Ivin Uityendezwa Nav
14. Kanyi kwagh iti i Yehova i pase, man tahav nav mbu zua kpian vea iti na nena?
14 Tahav mbu Yehova shi zua kpian sha iti na man sha m-er u érén ishima na kpaa. Iti i Yehova i i lu un tswen a ye ne, inja na yô er “Ka A Na i Highir.” Iti ne pase ér á na iyol na u highir Or u Ivin uityendezwa nav. Ma kwagh shin ma or môm kpa nan ngu u nana yange Aôndo u kuren mbaawashima nav ga, shin e̱r mbapuunakaa ngeghekeke ve hen ér ka u una kure á mayange ga nahan kpaa. Di vough e̱r yange Yesu kaa a mbahenen nav nahan, “Aôndo yô, fa akaa cii ityô.”—Mateu 19:26.
15. Yange i umbur Aberaham man Sara ér ma kwagh u kpilighyol u hemban Yehova ngu ga nena?
15 U tesen ikyav yô, Yehova yange er ityendezwa a Aberaham man Sara ér una er tsombor ve ua highir ikyurior i vesen je. Nahan cii kpa, ve lu di ikyom heregh anyom ngee. Ve cii ve bee iyol kumbur kumbur zum u Yehova kaa a ve er ityendezwa la zurum u ivin la, man kwagh ne yange hôm Sara kpishi, nahan a se ahan. Ortyom la ngur nan ve mlumun yô, a kaa ér: “Ma kwagh u kpilighyol u hemban TER ngu jee?” (Genese 12:1-3; 17:4-8; 18:10-14) Uderimbaanyomov mba karen ka kom unyiin yô, Mose kohol tsombor u Aberaham ijiir i môm—u ú hingir ikyurior i vesen la—he’ Ukpuun Kpuun mba Moabi, a umbur ve e̱r Aôndo a kur ityendezwa na a ve yô. Mose kaa ér: “Ka sha ci u uter ou lu doo [Yehova] ishima man A tsuwa tsombor ve u ken ijime, man Un iyol Na A due a we sha agee Na a hemban la ken Igipiti ye, sha u Una zenda akuraior sha ishigh yough kera a a hembe ngeen a we, shi a hembe u agee kpaa, sha u Una nyôr a we, Una na u tar ve, ú ya dyako sha u, er i lu nyian nahan” ne ye.—Duteronomi 4:37, 38.
16. Er nan ve Mbasadushi ngise tsume sha u nyiman kwagh u mnder u shin kuu?
16 Uderimbaanyomov mba karen yô, Yesu puu Mbasadushi mba yange ve lumun a kwagh u̱ mnder u shin mbakpenev ga la. Er nan yange ve lumun a ityendezwa i Aôndo er ér una va nder mbakpenev la ga? Yesu yange kaa a ve ér: “Ne tsume er ne fe icighanruamabera man agee a Aôndo kpaa ga yô.” (Mateu 22:29) Icighanruamabera taver se ishima er ‘mba ve lu shin iwar i m-umbur cii vea ungwa imo i Wan u or vea due.’ (Yohane 5:27-29) Aluer se fa kwagh u Bibilo i ôr sha kwagh u mnder u shin mbakpenev yô, vangertiôr u se lu a mi sha kwagh u tahav mbu Aôndo la una na se na jighjigh ser a va nder mbakpenev. Aôndo “Una tim ku sha won kera, . . . gadia ka TER je, A er kwagh ne ye.”—Yesaia 25:8.
17. Ka hanma iyange jim a va gba hange hange u suur sha Yehova shi a hingir sha ha?
17 Ica a gba ga tsô, a gba u saa hanmô wase naná suur sha tahav mbu Aôndo a lu a mi u va waren se sha gbenda u kpilighyol la. Satan Diabolo una ta ityav sha ior i Aôndo, mba i lu inja er mba a or ijime ga la. (Esekiel 38:14-16) Tsô maa Aôndo una tese zegeutaha na sha ci wase, nahan hanma or nana fa er i lu un a lu Yehova yô. (Esekiel 38:21-23) Ka hegen i lu shighe u maan jighjigh u nan wase man vangertiôr wase he’ Aôndo Uhembanagee sha e̱r se va tenger sha shighe u ican la ga yô.
18. (a) Kanyi mtsera se zough a min sha u henen sha tahav mbu Yehova? (b) Ka mpin u nyi se nenge sha mi ke’ kwaghngeren u a dondo laa?
18 Atôakyaa nga kpishi aa a ne i gbe u se hen sha kwagh u tahav mbu Yehova yô, man akpelan nga sha kwagh ne ga. Er se nguren henen sha ityom na yô, a ngir se ke’ ishima u wuese Orgban se u Hembancii shi nan un ishughun sha er a yar tom a tahav nav sha gbenda u kwaghfan kua dooshima yô. Aluer se suur sha Yehova u akum a sha yô, or a tsume a vese mayange ga. Jighjigh u se ne uityendezwa nav la kpa una tenger ga cii. Kpa umbur wer, i gba se sha ibeen i Aôndo. Sha nahan yô, se kpaa se mba a tahav—shin e̱r mbu yen zar nahan je kpaa. Se er nan ve se kav Orgban se sha gbenda u se yaren tom a tahav asev laa? Ka itinekwagh i se lu timen sha mi ke’ kwaghngeren u a dondo ne je la.
[Footnotes]
^ I lumun wuee é̱r anza a mkure a i dughun shin inya er peturuu man kenanjii kua akaa a enger e̱r aká a girgidogo nahan—akaa a a lú ambor a vesen a nan usu sha utashan mbausuv ne—nga gem nga zough a tahav mbu a he’ iyange.
^ U̱ tesen mkposo yô, bom u i gbe je a hembe lun a tahav cii u i var sha akaa a bughur a bughur u i hila kar tahav nav la je kpa, lu a tahav mbu lun kwagh môm a utôn mba TNT umiliôn 57 nahan.
^ Iyar i í ôr kwagh u i ke’ Bibilo ne a shi nan kpa a lu i í yer er aurochs (Ke’ Zwa Latin yô, ka urus) [Bos Primigenius] la. Hide ke’ ijime anyom dubu uhar nahan, yange í zua a inyam ne ke’ gar u Gaul (u hegen i yer ér France la), man Julius Caesar nger kwagh pase mlu ve nahan ér: “Unortar hemba Uri mban mkehem di kpuaa tseegh tsô, kpa sha gbaaôndo ve man kwavyolough ve man mlu ve cii yô, ka anomabua gedee. Mba a agee man ayem je ka kwagh u sev mbu av ga: Mba zungu or shin ma inyam i tswam zum u ve zough ashe a i ga.”
U Fatyô u Nan Ikyaa sha Mbampin Mban Kpa?
• Igbetar er shiada sha tahav mbu Yehova nena?
• Ka akumautya a nyi Yehova a fatyô u yaren tom a mi sha u suen ior nava?
• Ka sha aaven a nyi nahan yange Yehova a tese tahav nava?
• Ka ibumun i nyi i lu u̱ tesen se ér Yehova una kure uityendezwa nava?
[Study Questions]
[Pictures on page 21]
“Kende nen ashe a en sha, nenge nen: ka an nan gbe akaa ne?”
[Credit Line]
Foto u̱ sha ikyev i Malin, IAC/RGO 1991
[Pictures on page 24]
U timen sha myar u Yehova ka a yar tom a tahav nav la maan mne u nan uityendezwa nav jighjigh