Kanyi Ú Fe Sha Kwagh U Utsa?
Kanyi Ú Fe Sha Kwagh U Utsa?
TSAV! Iti la umbur we nyi kwagha?
He’ ior mbagenev kpishi yô, tsáv ka di kwagh u nan ugbilinmbaakaav jighjigh shi gban di cian a ibumegh ibumegh tsô la, ka kwagh u wan sha ada ga. Sha mnenge ve yô, tsáv mbu ka ke’ mhen tseegh—ka u karen ishima gban henen kwagh u ungômbakasev mba dughun tsav je la, ve mbara mba ka ve cír akondo sha ityou a yisa ishigh, a gba shin èlèmèè, ve jiir ákpér a anemagh shin itye a tóór pôtô pôtô shi ve gema ior ve hingir asôhô shi ve purugh sha gwar canca tugh sha kwavaôndo aa ahan a bo zwa zever zever la.
He’ mbagenev di yô, tsáv ka kwagh u àsènge ga. Mbà gban mker sha akaa mbagenev kaa ér ke’ atô u ingyeghior i sha tar jimin cii yô, mba ve ne jighjigh ér mbatsav mba kpôô kpôô man vea fatyô u benden a uuma mba iorov la hemba iyenge. Ior umiliôn imôngo na jighjigh ér tsáv ka iferkwagh shi ka kwaghbo man ka kwagh u á cíà tsung kpaa. Ikyav i tesen yô, takerada ugen u ú er kwagh u kwaghaôndo u̱ ior i Afrika kaa ér: “Mne u ior i Afrika i̱ ne akombo man ishor i kpehen man tsav mbu bough jighjigh tsung ér mbu mimi shi mbu bor ior kpaa la wa amise ken uma ve kpen kpen je . . . Ior mba i hembe kôron ve ihyom he’ haregh ve cii yô ka mbatsav man mbakpehenshor. Nyian je kpa ajiir agenegh nga shi ashighe agenegh kpa nga a ior ka ve cínge sha mbatsav ve gbidye ve wua yô.”
Nahan cii kpaa, ke’ ityar Abuter yô, tsáv mbu dughun zua a icivir ke’ igbenda i he. Ityakerada man televishen man usenema nôngo tsung u panden mcie u ior ve cian tsav la. David Davis, or u timen sha kwagh u ugurgurmbaakaav kaa nahan wener: “Fese nahan, mbatsav hingir igyumior shi hemba doon a doo ashe cii. Kú, kômpeni u eren senema u i yer er Hollywood ne shi fa u kôron kwagh u a lu sha kwarkyaa ga la goom a mi ér a̱ hingir u doon tsôô . . . E̱r ve ne mbatsav ve hembe lun a iciviryolough shi ve hembe doon ashe kpaa yô, vea hemba doon ior ishima wuee cii, kua kasev man mbayev mbakiriki kpaa.” Kômpeni u eren senema u i yer er Hollywood la u fa u kôron nyityokwagh i í num a mi inya wuee cii geman a mi hingir ve kwagh u zuan a mtsera sha mi.
Mbagenev kaa ér ke’ tar u United States yô, tsav hingir môm ke’ mbamzough mba ke’ jijingi mba ve lu hemban vesen lévá lévá cii yô. Ke’ ityar i mzehemen a lu kpishi cii, ior mbà ve soo mbamzough mba kérén mzehemen u ukase, shi ve vôr a ukwaghaôndo mbavesen kpaa yô, mba keren mpase u ke’ jijingi ke’ igbenda wue wue i dughun tsav cii. Sha mimi yô, tsav mbú atô kposo kposo je yô, ka i taver ior u lumun a mpase u i pase inja i ishemberti i i yer ér “ormbatsav” la. Nahan cii kpa, mba ve lumun ér ve mba mbatsav yô mba nôngon u wan iyol ve ke’ utsa hoghom hoghom je—man dikishenali igen pase ishemberti i i yer er “tsav” la ér ka “kwaghaôndo u mbaakombov u a dugh ken tar u Yuropa u shin ityôtar u̱ ngise lu cii man mve u Mbakristu, shi a hidi a lu tan tombo ke’ derianyom
u sha 20 ne yô.” Sha nahan yô, mbagenev kpishi ka ve kaa ér ve mba mbafanaôndoga shin ior i ainge i i fe aôndo ga yô.I gbe je tsô i ndera kôron mbatsav ihyom shi tôvon ve a ican shi eren ve atsan shin wuan ve je kpaa. Kape i lu je ve i torough mba ve dughun tsav ainge ne iyol u keren iti dedoo ne. Yange i gba mker sha u zenden pinen mbatsav ityough imôngo ér ve̱ ôr loho u ve hembe soon ér vea pase ior ken igbar yô. Ortimenshaakaa Margot Adler kohol mlumun u yange ve na la cii kange ile i môm nahan ér: “Se mba mbaaferev ga. Se mba civir Diabolo ga. Se mba bor ior shin meen ve kpaa ga. Se vihi tu ga. Se mba ior er ne nahan. Se mba a icombor man ityom i eren man ishimaverenkeghen kua mbaawashima kpaa. Se mba mbaimev ga. Se mba mbaahiriv ga. . . . De cie nen se ga. . . . Se mba kwagh môm a ven je hemba er ne hen la.”
Tegh tegh tsô, ior ngohol loho la hegen. Nahan inja na yô, kwagh ne ngu tesen ér kwagh a̱ de kera ze or iyol sha kwagh u utsa ga zee? De se nenge nen sha mpin ne ke’ kwaghngeren u a dondo ne.