Mba̱ Nôngon Num A Aôndo Vea Hemba ga!
Mba̱ Nôngon Num A Aôndo Vea Hemba ga!
“Vea ta num sha a we, kpa vea hemba u ga.” —YEREMIA 1:19.
1. Kanyi tom yange Yeremia ngoholo, man yange tom la za hemen kuma shighe nena?
YEHOVA yange tindi gumor Yeremia ér a lu profeti u akuraior. (Yeremia 1:5) Kwagh ne yange er sha shighe u Tor u fan kwagh Yoshia hemen tar u Yuda la. Yeremia za hemen a tom na u profeti la he’ ashighe a ican a yange va cii ve Babilon mase hemban Yerusalem ityav la, zan zan kar aren sha myem u i yem a ior mba Aôndo uikyangen la.—Yeremia 1:1-3.
2. Yehova yange súè Yeremia mtuunum nena, man u tan num sha profeti la tese nyi kwagha?
2 Ilyoho i ijirôron i yange gba u Yeremia una ôr la lù u̱ ia na ahendan aa mough keng. Nahan Aôndo wa un inya itine sha u keghen kwagh u ke’ hemen la. (Yeremia 1:8-10) Ikyav i tesen yô, i wa profeti ne mtuunum sha mkaanem man nahan ér: “Vea ta num sha a we, kpa vea hemba u ga; gadia M ngu a we sha u yiman we, kape TER A kaa ne.” (Yeremia 1:19) Lù u or a ta num sha Yeremia yô, a lu Aôndo jim je nan te num sha a na la. Nyian ne kpaa, Yehova ngu a nongoior ú civir un u u lú e̱r uprofeti nahan, man tom ve kpa u lu kwagh môm a u Yeremia la yô. Mbá pasen kwaghôron u profeti u Aôndo vangertiôr di er un kpa yange pàsè nahan. Man loho ne ú bende a ior àsàngé àsàngé kua akuraior jimin cii sha gbenda u bo shin u dedoo, kwagh ne kohol cii har sha er ve ngohol loho shon la. Er lu sha ayange a Yeremia la nahan, ior mbá mbà ve lu nôngon num a Aôndo sha u hendan a mba ve civir un shi ve lu eren ityom i icighanegh i i we ve sha ikyev la yô.
Num Gba A Mbacivir Yehova
3. Er nan num u shi cinge sha nongoior u Yehova yum nahana?
3 E̱r i kôr ke’ derianyom u sha 20 la je tsô maa i cinge tan num sha mbacivir Yehova. Ken ityar kpishi, ior mba lun a afer ke’ ishima nôngo u yangen—een, cirin—myee u yôôn loho u dedoo u Tartor u Aôndo ne. Diabolo, Orihyom wase u tamen, u̱ a lu “zenden er begha u tan kume nahan, keren or u una ya” la ngu tan ve ave ikyôr. (1 Peteru 5:8) E̱r yange “shighe u atôatyev” la mase been ke’ inyom i 1914 yô, Aôndo ver Wan na ér a̱ lu Tor u he u tar ne, a na un zwa nahan ér: “Tema tor hen atô u mbaihomov Ou.” (Luka 21:24; Pasalmi 110:2) Kristu gema yar tom a tahav nav mbura zenda Satan sha kera gbihi un shin tar sha u a̱ saa shin ú. Diabolo fe ér shighe na kera vese ga yô, a gema ishima vihin na i tsung la sha Mbakristu mba i ishigh ve mkurem la kua akar ave kpaa. (Mpase 12:9, 17) Num u mbahendan a Aôndo ve te ndúùr ndúùr ne gema va a nyi?
4. Ka ameen a nyi yange tser nongoior u Yehova shighe u i lu nôngon Ityav mbi Tar cii mbi sha I laa, kpa lu nyi i gema i er ken inyom i 1919 man i 1922 laa?
4 Yange mbacivir Yehova mba i shigh ve mkurem mbara tagher ishigh a ameen a karen jighjigh ve u nan kpishi ke’ Ityav mbi Tar cii Mbi sha I la. Yange i naha ve tar shi i sende ve ityough kpaa, ikpelaior i̱ toron asema cinge sha a ve shi i̱ gbide ve kpaa. E̱r Yesu tsengaôron nahan, ve hingir mba ‘akuraior cii aa kôr ve ihyom’ yô. (Mateu 24:9) Ka kom shighe u ityav taver la yô, mbaihyomov mba Tartor u Aôndo gema yar tom a ayom a yange i vande eren sha Yesu Kristu la. Ve wa ior mba Yehova kwagh iyol ér ka mba van a num-nôngon, man ve tsèr shin itine í nongo u Aôndo u ú lu shin tar ne la. Ke’ uwer u Mei 1918 la, gomoti u shin tine tindi a shankyula ér i̱ kôr J. F. Rutherford, u lù pesiden u Watch Tower Society la, kua akar a na ataankarahar a yange hemba lun a na kôôsôô la cii. Iorov mba anigheni mban cii i wuhe ve anyom kpishi man í za kèndè ve ken gaadi u mbakwarev u gomoti u shin tine u a lu ke’ gar u Atlanta, Georgia, U.S.A. la. Iwer ngi karen itiankarinyiin yô maa í pase ve. Ke’ uwer u Mei 1919 la, atejir u àpí ì u he’ haregh la kaa ér í ôr ior mban ijir sha mimi ga, nahan i hide i sôr ijir i i kure ve hiihii la. Lu ù a hide a tôv sha ijir ve shon, kpa ke’ masejime yô gomoti va wua ijir la sha, nahan Anmgbian Rutherford vea akar a na cii i pase ve i tuhwa. Ve hide ve hii u eren ityom ve shi uzege mbamkohol mba ve zua ke’ gar u Cedar Point, Ohio, ke’ inyom i 1919 man i̱ 1922 la gema na tom u pasen kwagh u Tartor la zakera.
5. Mtem u Mbashiada mba Yehova ke’ tar u Nazi Jamani la yange lu nena?
5 Ke’ kwavanyom u 1930 la, ugomoti mba hemen sha nom-or ande sághélá due hemen, nahan tar u Jamani man Italia kua Japan cii zua hingir ityahav mbi Vesen. Ken mhii u anyom pue shon la, tôvacan u cieryol mough sha ior mba Aôndo je zua ga, hemban cii je yô, lu mba ke’ Nazi Jamani. Yange i tswer tom ve. I ker ikyáv ke’ uya vev man i kôr mbayaav kpaa. I gbihi ior udubu imôngo ken afo a mbakwarev sha ci u ve venda u nyiman jighjigh ve u nan yum. Ishimaveren i mba ve lu nôngon ityav a Aôndo kuan ior nav la yô, lù u̱ timin Mbashiada mba Yehova gbùrú gbùrú he’ haregh u gomoti u hemen sha nom-or yange lu la. Shighe u Mbashiada hii u yilan ajir ke’ mbaatejir mba ke’ Jamani sha u kpelan ishô ve la yô, gbartom u i yer ér Reich’s Ministry of Justice la e̱r gôgô mbamhen sha u nôngon ér ve̱ de waren ga yô. Mhen ve la kaa ér: “Mbaatejir ve̱ de deen kwagh u tindi a ôr la tseegh a̱ yangen ve kwagh ga; kpa ve̱ ta aningir ve̱ ker igbenda i vea er ityom ve i i hembe lun hange hange la kpee, shin e̱r mbamyange mba tindi mbara ve távèr nahan kpaa.” Inja i kwagh ne yô lu u a kera zua a ijirôron i mimi ga je la. Yange Mbanazi zer tsô zer ér ityom i Mbashiada mba Yehova ve eren cii ka i ifer man i pilagh kpaa, shi ‘ngi van a anzughul he’ Gomoti u Tyemimôngo’ kpaa.
6. Kanyi igbenda nahan yange i kar sha u yangen se tom ke’ shighe u Ityav mbi Tar cii Mbi sha II man shighe u mbi va bee la je kpaa?
6 Zum u í lù nôngon Ityav mbi Tar cii Mbi sha II la, i kighir nongoior u Aôndo shi i yange ve ke’ ikpentar í Australia man Canada kua ke’ ityar igenegh i i lu ken Ijoughave vea Tar u Wantor Ingila la kpaa—ke’ Afrika man Ashia man ucile mba ken Caribbean kua mba ke’ tyeku u Pacific la cii. Ken United States yô, mbaihyomov mba duenati man ior mba i er ve kwagh u aiegh sha iyol yase la mough gba ‘eren afer geman suur sha tindi.’ (Pasalmi 94:20) Kpa yange i ôr ajir sha akaa á tuta u sughun kua atindi a tsweren kwaghpasen u sha uya-uya la ke’ mbaatejir sha u kperan ishô, nahan ajir a yange mbaatejir kure la gema hingir imaagh ki suen ian i civir gbar gbar ke’ tar u United States la. Iwuese i̱ lu i Yehova sha ci u mbaihyomov nôngo kwagh kpa ve fatyô u hemban ga. Shighe u ityav mbi kur ken Yuropa yô, i kar a mbamyange mbara cii kera. Mbashiada mba yange ve lu uikyangen udubu imôngo ken afo a mbakwarev a Jamani la cii i pase ve, kpa kwagh lu a̱ kure ga. E̱r Ityav mbi Tar cii Mbi sha II la mbi been kera pohola yô maa Ityav mbi sha Zwa Zôhôn mbira maa hii. Akuraior a sha Ityoughkitaregh ki Yuropa seer u kighir ior mba Yehova. Nahan ve wa tindi sha u tagher ityom yase i eren shiada la shi yangen í kpaa, shi ve kighir msamber u i lu samber a ityakerada i pasen Bibilo la shi ve lu bunden mbamkombo asev mba ke’ igbar mbara kpaa. Yange í wuhe mbagenev kpishi ke’ purusu shi mbagen di í haa ve ken afo a mbakwarev a shiren tom ker tsung la.
Tom Kwaghpasen Za a Za Hemen!
7. Kwagh u Mbashiada mba Yehova za nena ke’ tar u Poland man Russia kua ityar igen ke’ anyom a a sember karen ne?
7 Kpa e̱r upuembaanyomov mbá gbe karen imôngo nahan, tom u kwaghpasen u Tartor la hide bugh. Shin er Poland lù sha ikyev i hemen u Gomoti u Ijoughave he’ shighe la nahan kpa, a na ian ér i zua mbamkohol mba vesen mba iyange i môm la ke’ inyom i 1982 la. I zua mbamkohol mba vesen mba ityar-ityar la ke’ inyom i 1985 la. Ke’ inyom i 1989 la, i shi i zua mbamkohol mba vesen mba gban ikyôr tsung, ior mba ken Russia kua Ukraine udubu imôngo kpa va. Ke’ inyom shon la Hungary man Poland cii wa tindi u lumun a tom u Mbashiada mba Yehova ken ityar ve. Ka kom sha wangernyom u ke’ inyom i 1989 yô, Gilgar u Berlin la maa yôhôr haa inya. Iwer ngi karen kpuaa nahan yô, shi i wa tindi u nan se ian i civir sha Ityoughkitaregh ki Jamani. Nahan ica i gbe ga yô, i zua mkohol u vesen u ityar-ityar la ke’ gar u Berlin. E̱r i kôr ke’ anyompue a masejime a ke’ derianyom u sha 20 la yô, i lu̱ kohol iyol i nôngon ér a ar a anmgbianev mba ke’ tar u Russia mbara. Nahan i za kohol mbahemenev mbagenev ke’ Moscow, man ka kom ke’ inyom i 1991 la yô, tindi wa Mbashiada mba Yehova sha ada. Hii he’ shighe la je, tom ne vese kpishi ke’ tar u Russia, kua ken ityar i tilen sha tseeneke u i, i yange i lù avegher a tar u Soviet Union u tsuaa la.
8. Lu nyi i er Mbashiada mba Yehova ke’ anyom 45 a yange dondo zum u Ityav mbi Tar cii Mbi sha II mbila bee kera la?
8 E̱r tôvacan pande sha ajiir agenegh nahan kpa, sha ajiir agenegh di yô, gema lù seer a seer. Ke’ anyom 45 a yange dondo zum u Ityav mbi Tar cii Mbi sha ll mbira bee kera la yô, ityar kpishi venda u wan atindi a nan Mbashiada mba Yehova ian i civir Aôndo ken igbar. Heela tseegh ga, yange i tswer se, shin i tswer ityom yase kpum kpum ken ityar 23 ke’ Afrika man ityar 9 ke’ Ashia man ityar 8 ke’ Yuropa man ke’ Latin Amerika yô lù ityar 3, hide ke’ akuraior agen a á lu ke’ uicile la di lù ityar 4.
9. Kanyi kwagh yange i kar a mbacivir Yehova ke’ tar u Malawi?
9 Mbashiada mba Yehova mba ke’ tar u Malawi yange ve tagher ishigh a tôvacan u pilagh u taver tsung ke’ mhii u inyom i 1967 la je zua ga. Sha er mba nan jighjigh a vese imôngo mba ke’ tar la soo u tilen sha iyolparegh i Mbakristu mba mimi yô, ve venda u yamen káàdè u patii la. (Yohane 17:16) E̱r yange mba been mkombo u Pati u Mzough u Malawi ke’ inyom i 1972 la yô, tswam hide taver a taver. I zenda anmgbianev due ke’ uyaav vev kera shi i venda u tôôn ve ityom kpaa. Iorov udubu imôngo yevese due ke’ kpentar la kera sha u i de woo ve ga yô. Nahan mba̱ nôngon num a Aôndo kuan nongoior na sha mi la yange ve hemba kpa? Mayange je ga! E̱r mlu u akaa va gema yô, i zua a mseer u kuman iorov 43,767 mbapasen kwagh u Tartor mba ve na ibaver i tom ve ke’ tar u Malawi ke’ inyom i 1999 la, kua iorov mba hemban 120,000 mba ve za mbamkohol mba vesen ke’ tar la kpaa. Í maa branci u he ke’ gartamen u tar la kpaa.
Ve Ker Ikyereve
10. Kanyi kwagh mbahendan a nongoior u Aôndo mbaainge ve er u̱ Daniel kpa yange i er a naa?
10 Mbavendan mimi man mbahemen ayou a aduagh man mbagenev kpaa mba fetyô u wan ishima a loho u se pasen, u u dugh ke’ Mkaanem ma Aôndo ne ga. Mbahemenev mba Mbakristu Mbaaiev tuur mbaahendanev ke’ ijime, sha u keren gbenda u kôron ave ke’ kwagh u i senge ér ka u sha tindi la sha u keren ishô i tan num sha avese. Ka nyi ayom ka ve yar tom a mi sha ashighe agene? Kanyi kwagh ior mba yange ve zua zwa sha Daniel mbara ve ere? I nger ke’ Daniel 6:4, 5 nahan ér: “Tsô mbahemenev man mbatarev lu keren u zuan a ityôkwagh i bo sha Daniel sha kwagh u tartor la, kpa ve zua a ityôikaa i bo shin ifer kpaa ga; gadia a lu ormimi je, man i zua a ma mtsum shin ifer ken a na kpaa ga. Tsô ior mban kaa er: Sea zua a ityôikaa i bo hen Daniel ne ga, saa di sé zua a mi sha tindi u Aôndo na la.” Ainge ne kpaa, ka pe mbahendan ve lu keren ityôkyaa i kôron ave ker je la. Ka ve zer ayôôso sha kwagh u “bo nongo u mbaimegh” man ve nôngo ér vea na Mbashiada mba Yehova bo ti ne. Mba tan num sha mcivir wase ne kua m-dondo u se dondon atesen a Aôndo la kpaa. Mba eren kwagh ne sha sendetyo kua u ôron kwagh sha iyol yase geseghee la kpaa.
11. Kanyi mbaaie nahan mbahendan a Mbashiada mba Yehova yange ve wa ve iyolo?
11 Ke’ ityar i genegh yô, mbahemenev mba ukwaghaôndo man mbapativ venda u lumun ér se mba a “mcieaôndo u wang u a lu a acôghor iyol sha ishigh ki Aôndo ga” la. (Yakobu 1:27) Shin e̱r ityom yase i Mbakristu ne i lu zan hemen ken ityar 234 nahan kpaa, mbahendan mba di tsô ér se mba “kwaghaôndo u i fe un ga” yô. E̱r yange shi kpuaa u á hii mkohol u vesen u ityar-ityar ke’ inyom i 1998 la yô, pipaabaver i ke’ tar u Atene due a mkaanem ma orhemen u iyouadua i Ityô i Grika yange ôr la ér “[Mbashiada mba Yehova] ka ‘kwaghaôndo u i fe un ga yô,’ ” shin e̱r Atejir u Yuropa u̱ Nan Or Ian i Eren sha Ishima i Nan la yange kure ijir kaha kposo a mnenge ve la nahan kpaa. Ayange nga karen kpuaa yô, pipaabaver igen ke’ gar shon ne shi gber kwaghôron u orshua u côôci igen yange ôr la, ér: “[Mbashiada mba Yehova] vea fatyô u lun ‘nongo u Kristu’ mayange ga, sha er kwagh ve môm môm kpa a zough vea jighjigh u nan u Mbakristu, u a lu ken Yesu Kristu la ga yô.” Kwagh ne kpilighyol kpishi, gadia ma nongo u kwaghaôndo u ú kaan var var ér i̱ dondo Yesu e̱r Mbashiada mba Yehova yô, ngu ga!
12. Se nguren nôngon ityav yasev mbi ke’ jijingi mbin yô, kanyi i doo u se ere?
12 Se mba keren u paan loho u dedoo iyol shi tímín ú imaagh kpaa. (Mbafilipi 1:7) Bee kera yô, se fatyô u hiden jime sha atindi a Aôndo a perapera a se ker dông ne ga, shin pasen a tuhwan kpaa ga. (Titu 2:10, 12) Di er Yeremia kpa lu er nahan, se kpa se ‘fiir ikyondo shin iwenge se ôr hanma kwagh u Yehova a kaa cii,’ mayange se na mba tan num sha Aôndo ian ser ve̱ taan se mciem iyol ga. (Yeremia 1:17, 18) Icighan Mkaan i Yehova sôr gbenda u u lu u shami la wanger wanger ver sha ci wase. Mayange se soo ser se yier sha “agee a iyolough” a myen shin se ker u “yeren ken mure u Igipiti” ga, inja na yô, ka tar ne je la. (2 Kroniku 32:8; Yesaia 30:3; 31:1-3) Se nôngon ityav mbi ke’ jijingi mbira yô, sé za hemen u suur sha Yehova a ishima yase cii man se de ser a̱ kôôm mvershigh u iaven i angahar a ase, shi se yier sha mkav wase kpaa ga. (Anzaakaa 3:5-7) Saa Yehova una sue se shi un iyol na una kura se ga yô, tom u se er cii a lu “gbilin tsô.”—Pasalmi 127:1.
A Tôv Se A Ican kpa Se Sendegh Her
13. Er nan ve a fatyô u kaan ér num u vihin tsung u yange i ta sha Yesu la u wase kwagh ga kuaa?
13 Or u nan hembe tesen ikyav i geman iyol i nan nán Yehova yô ka Yesu, un u̱ yange i sende un ityough sha aie ér ka ornum, shi i kaa ér ngu nzughur a atindi kpaa la. Yange Pilatu timen sha ijir i Yesu been kera cii yô, a soo u pasen un tuhwan. Kpa mbahemen ukwaghaôndo núm ikpelaior ke’ ijime nahan ve genger amo ér i̱ mande Yesu sha kon, shin er lu a ishô nahan kpaa. U i̱ pase un yô, ve gema ve kaa ér guda i̱ pase Baraba—or u yange i wuhe un ke’ purusu sha ikyaa i númun ior er ve hemba mbahemenev ato man ikyaa i iwoo-or la! Pilatu shi nôngo wener una na uwer u̱ gba mbahendan kwagh mba lun a mhen ga mban, kpa a mase yinan ishima sha ci u ayôôso a ve lu eren sha ahon a gban la. (Luka 23:2, 5, 14, 18-25) Shin er Yesu kpe sha kon nahan cii kpaa, num u yange i ta sha Wan u Aôndo u̱ ishôô sha ifer i hemban cii la wase ga kuaa je, gadia Yehova nder Yesu shin ku shi kende a na ver un ken uwegh Nagh ku yanegh. Sha iyange i Pentekosti u ke’ inyom i 33 S.W. la, i haa ior icighan jijingi sha ikyev i Yesu u lu a iengem la. Nahan maa i ver tiônnongo u Kristu—ka ‘mgbe u he’ je la.—2 Mbakorinte 5:17; Aerenakaa 2:1-4.
14. Kanyi yange i er shighe u nongo u kwaghaôndo u Mbayuda hendan a mbadondon Kristu laa?
14 Ica i gbe ga yô, mbahemenev mba kwaghaôndo shi gba àngèr mbaapostoli, kpa mbadondon Kristu mba tsuaa mbara mem u ôron akaa a yange ve nenge shi ve ungwa la ga. Mbahenen mba Yesu yange ve er msen ér: “Hegen yô, Tere, nenge myange ve ne, yô, na ikpan You ne ve̱ ôr kwagh vangertiôr.” (Aerenakaa 4:29) Yehova yange ungwa msen ve ne sha u ivin ve a icighan jijingi shi taver ve sha u ve̱ za hemen a kwaghpasen ve a mciem shio. Ica i gba ga tsô shi i wa mbaapostoli nda gbang ér ve̱ de u pasen kwagh, kpa Peteru man mbaapostoli mbagenev gema kaa ér: “Ka u sé hemba ungwan imo i Aôndo keng a imo i ior.” (Aerenakaa 5:29) I àngèr ve shi mbaatindiv kôr ve shi i gbidye ve, kpa akaa ne cii fatyô u yangen ve u samber a tom ve u Tartor la ga.
15. Ka an yan nan lu Gamaliel, man kanyi kwaghwan yange wa mba kwaghaôndo mbahendan a̱ mbadondon mba Yesu mbara?
15 Mbahemen ukwaghaôndo mbara gema er nena? “Asema gba ve awambe je, lu ve ka wuan [mbaapostoli mbara].” Nahan kpa, Ortesenatindi ugenegh u̱ i yilan un iti er Gamaliel yô, lù her, lu Orfarishi man lu a icivir sha ishigh ki ior cii. Ne zwa mba duen a mbaapostoli mbara ke’ won u iyou i Mkohol u Mbaajiriv la yô, a wa mbakwaghaôndo mbahendan ikyaa mbara kwagh, ér: “Ne ior i Iserael, kura nen ayol a en sha kwagh u ne nenge u eren a ior mban ne. . . . M ngu kaan ne: De nen ior mban kera tsô; gadia aluer mhen ne shin tom ne ua lu u ior yô, ua bunde; kpa a lu u Aôndo yô, né fatyô u bunden u ga, alaghga á va hingir er ne mba nôngon num kuan Aôndo je kpaa” yô.—Aerenakaa 5:33-39.
Ma Ityumugh Ki I Var sha u Vihin Se Yol Ki Kia Hemba Je kpa Ki Ga
16. Ú pase ibumun i Yehova a ne ior nav la ke’ mkaanem ou nena?
16 Kwaghwan u Gamaliel la yange lu u vough, shi ka se wuese shighe u ior ka vea lam ke’ igbar sha ci wase yô. Shi se lumun kpaa ser ka sha ajir a mbaajiriv mba lun a shin shima ve kur sha mimi la a ne ve se zough a ian i civir gbar gbar ye. Kpa er se dondon Mkaanem ma Aôndo yô, kwagh la gema vihi mbahemen Mbakristu Mbaaiev kua mbahemen Zegebabilon, tartor u kwaghaôndo u aiegh u sha tar cii la. (Mpase 18:1-3) Shin er ve kua mba ve tuur ve ke’ jime la ve lu tan num sha a vese nahan kpaa, se mba a ibumun ne nahan ér: “Hanma ityumugh ki i var sha ci u vihin we iyol, ikôr ia lagh ki ga; hanma zwa u ua mough ua hendan a we sha ijir kpaa, ú hemba u. Kwagh ne ka dyako u mbayev mba TER kua perapera ve u a dugh her a Mo je ne, kape TER A kaa la.”—Yesaia 54:17.
17. Shin er mbaahendanev ve lu nôngon avese nahan kpaa, er nan se taver ishima here?
17 Mbaihyomov asev mba gbe nôngon a vese a ityokyaa shio tsô, kpa se yô se gba uwer ga. (Pasalmi 109:1-3) Mayange se na nen ior mba ve ker loho wase u ke’ Bibilo ihyom ne ian sha ci u ve̱ kighir se sha u hiden jime ken jighjigh u nan wase ga. Shin er se ver shima je ser num wase u ke’ jijingi ne ua seer taver a taver nahan cii kpaa, se fa er mkur u ú una lu yô. Mkaanem ma profeti man maa iv sha avese di er yange ma iv sha Yeremia nahan, ér: “Vea ta num sha a we, kpa vea hemba u ga; gadia M ngu a we sha u yiman we, kape TER A kaa ne.” (Yeremia 1:19) Een, se fa sér mba nôngon num a Aôndo vea fatyô u hemban ga!
Ú Kaa Wer Nena?
• Er nan ve i zer tan num sha mbacivir Yehova gbeme?
• Ka sha nyi igbenda nahan mbahendan ka ve kar sha u nôngon a nongoior u Yehova?
• Er nan ve se fe ser mayange mba nôngon num a Aôndo vea hemba ga?
[Study Questions]
[Picture on page 24]
Yehova yange kaa a Yeremia ér una lu a na
[Picture on page 25]
Mbawaren afo a mbakwarev
[Picture on page 25]
Ikpelaior i toron asema ngi tan sha Mbashiada mba Yehova
[Picture on page 25]
J. F. Rutherford kua akar a na
[Picture on page 28]
He’ Yesu yô, yange mba nôngon num a Aôndo hemba ga