Ishemberti i “Orkristu” la Kera Ngi Lun a Inja Ga Shinii?
Ishemberti i “Orkristu” la Kera Ngi Lun a Inja Ga Shinii?
U LUN Orkristu la inja na kanyi? Ú na mlumun wer nyi? Yange i pine ior wue wue mpin ne ke’ ityar kposo kposo, nahan ka mbamlumun mbagenev mba yange ve na je i nger heen ne:
“Ka u dondon Yesu shi kaven un kpaa.”
“Ka u lun or u ikyoo shi karen akaa a ú lu a mi la vea mbagenev.”
“Ka u lumun wer Kristu ka Ter ú shi ka Oryiman wou kpaa.”
“Ka u zan Mass shi ôron Isha shi yan Iyol i Kristu.”
“M na jighjigh mer saa ú za ke’ côôci keng ve ú lu Orkristu ga.”
Udikishenali je kpa na mbampase mba kpiligh iyol imôngo sha kwagh ne. Takerada ugen na mbampase atô pue sha ishemberti i “Orkristu” la, iyol er ka “u nán Yesu Kristu jighjigh shin lun ke’ kwaghaôndo na,” mape gen e̱r ka u “or u lun a inja i ikyoo shin lun or u sha gbenda mimi yô.” Er i taver ior kpishi u pasen inja i u lun Orkristu la nahan ka kwagh u kpiligh iyol ga.
Ieren i Ior Eren sha Asema a Ve La
Nyian ne yô, hen atô u mba ve senge ér ve mba Mbakristu la—shin hen atô u mba ve tem igbur i môm ke’ adua la je kpaa—ú fatyô u zuan a mbamhen wue wue sha atôakaa amba e̱r mne u Aôndo a ne i nger Bibilo la man ityesen i uma gbaduen tsô la man ave a côôci i we sha kwagh u pati u eren la man kwagh u pasen mbagenev jighjigh u or nan ne la nahan. Ashighe kpishi, ka i gba ayôôso sha atesen a a bende sha aeren a ior amba e̱r iyav mbu dughun man kwagh u nomsoor yaven a nomsoor ugen man kwagh u nomsoor tsan vea kwase ikyagh i môm a u ve vôson ayol a ve shio la nahan. Ikyav i kwagh ne á lu tesen je i kera lu ashe tugh ga yô ka m-er u̱ hanma or eren kwagh sha ishima i nan la.
U tesen ikyav yô, ngeren ugen u i yer ér Christian Century la kaa ér atejir u côôci igen i Mbaprotestanti sember lumun ér ve na côôci ian i “tsuan ortamen u i fe wang ér nan yaven a nomso la sha u nana̱ hingir môm ke’ alegh a mzough u mbahemenev vev mba shin tine la.” Mbatimen sha kwagh u mciviraôndo mbagenev due a mhen ér ka kpee u or a na Yesu jighjigh ve nana zua a myom ga. Pipaabaver i í yer ér The New York Times la i̱ na ibaver ér ior mban na jighjigh ér Mbayuda man Mbamusulumi man mbagenev kpaa “alaghga mba sha ian i nyôron tartor u sha la [di vough e̱r Mbakristu kpa ve lu a í nahan.]”
Tôô ase wer or u dondon ityesen i Marx i i kaa ér akaa cii a̱ lu a gomoti la nan ngu yôôn angwe ér akaa a̱ lu sha ikyev i ior, shin or u dondon hemen u mbakpishiv nan ngu geman yôôn angwe ér nom-or u kighir ior nana̱ kar a ngohol tahav, shin or u kùrán uikyasen nan ngu kaan ér i̱ paa akô cii i̱ haa kera. Alaghga ú kaa wer “imba or la nan ngu or u dondon ityesen i Marx sha mimi ga, shin nan ngu or u dondon hemen u mbakpishiv la sha mimi ga, shin nan ngu or u kùrán uikyasen sha mimi kpaa ga”—man ú kaa á lu shami vough. Nahan kpa, aluer ú time sha mbamhen mba ior mba ve senge ér ve mba Mbakristu nyian mban ve lu a mi wue wue la yô, ú kav wer akaa a ve ne á jighjigh la nga paregháá, á zua ga, shi ashighe kpishi ka a kaha kposo a kwagh u Yesu Kristu yange tesen la, un shon u yange lu Orwan imaagh ki Kwagh u Kristu la. Kwagh la tese nyi sha imba Mcivir i sha inja i Kristu i ve civir laa?—1 Mbakorinte 1:10.
Er se va nenge nahan, ndera sàrèn ior u mà ve gem atesen a Kristu mà á zough sha aeren a sha shighe ve la ica i gba ka nyian ga. Aôndo man Kristu nenge sha amba a mgem la nena? Sha jighilii yô ucôôci mbà atesen a ve á we itine ke’ Kristu ga la vea fatyô u yilan ayol a ve ér ve mbá Mbakristu kpa? Á nenge sha mbampin mban ke’ kwaghngeren u a dondo ne.