Mgem u “Kwagh u Kristu” Á Lu Geman La Aôndo Lumun a Mi Kpa?

TÔÔ wer ú tôô or u kperan kwagh tom wer nana̱ kpera foto wou. Nan kper nan been yô ú nenge doo ú kpishi; sha ci u gban kan we gédéé je. Ú hen ke’ ishima e̱r ônov ou kua ônov mba ônov ou, kua ônov mba ônov vev je kpa yange vea tsa a kenger foto la vea kpegher sha ityou nahan doo ú kpishi.

Nahan cii kpa, ikyov ngi karen yô, yange sev hungwa av wan wou ugen kaa ér ú too ityou ke’ foto la nahan dooashe kuma ga, nahan nan seer we ice sha ityou ke’ foto shon. Ugen di soo mkper u i kper ihinga you la ga, nahan un di kpa a na zwa i sôr ihinga you i kpèrà. Ikyov ngi ngur karen imôngo yô, i zer “sôron” foto ne gbem, nahan ke’ masejime yô foto ne mase been we kpuaa tseegh. Aluer ú vande fan wer imba kwagh ne yange ia er nahan, á lugh ke’ ishima nena? Ishima a vihi ú je ka u henen a hen ga.

Kwagh ka a er i vihi yô, e̱r í er kwagh u foto heen ne nahan, kape kwagh u Mbakristu mba ke’ iti tseegh ne kpa á lu vough je la. Tsegh ku mbayiase tese ér yange mbaapostoli mba Kristu mba kpen kera cii ica i gbe ga tsô maa, ishigh ki “Kwagh u Kristu” jim la maa hii u geman je, di vough e̱r Bibilo tsengaôron nahan.—Mateu 13:24-30, 37-43; Aerenakaa 20:30. *

Sha kpôô yô, u tôôn akaawan a Bibilo yaren tom a mi sha aeren a tyôô a sha ikyov ikyov la ka kwagh u vough. Kpa u kôron atesen a Bibilo geman sha u a̱ zua sha mhen u ior ve lu a mi wuee la yô, gema ka kwagh ugen kposo. Nahan kpa, gema ka kwagh u a er kpôô je la. U tesen ikyav yô, nenge ase mbamgem mba i ve a mi sha akaa agenegh a vesen la.

Côôci Kpera Mbatarev Wa Ikyum

Yesu yange tese ér hemen na, shin Tartor na ka u sha, ú ke’ hemen yô ua va tìm ityartor i orumace ne cica cii ua kar a hemen sha tar cii yô. (Daniel 2:44; Mateu 6:9, 10) Ua va hemen sha ikyev i igbenda patii i orumace la ga. Yesu lù kaa ér: “Tartor Wam ka u shin tar ne ga.” (Yohane 17:16; 18:36) Sha ityôkyaa ne yô, shin e̱r yange mbahenen mba Yesu kuran atindi nahan kpa, ve gema ve palegh iyol sha akaa a patii.

Nahan kpa, ka va kom sha shighe u Tor Kônstantin u yange hemen tar u Roma ke’ derianyom u sha unyiin la yô, due ior kpishi mba ve sèngè ér ve mba Mbakristu la ishima u keghen mhidi u Kristu kua mver u lù u á ver Tartor u Aôndo la. Tegh tegh tsô maa, ieren i̱ ve lu a mi sha kwagh u patii la i̱ kôr i̱ gema. Takerada u i yer ér Europe—A History la kaa ér: “Cii man shighe u Kônstantin la yô, Mbakristu keren u zuan aa tahav [mbu pativ] sha u vea za hemen a mcivir ve ga. Kpa Kônstantin ve kera cii yô, Kwagh u Kristu hingir kpera kpe kpera a kwagh u pati u eren.” Nahan Kwagh u Kristu u i kôr i gema a mi ne hingir kwaghaôndo u Tartor u Roma u “tar sha won cii,” shin “u katoliko.”

Zegetakerada u pasen asemberakaa u i yer ér Great Ages of Man la kaa ér mlu u Côôci hingir  u lun a Mbautahav kangenaa la yange na yô, “ke’ inyom i 385 A.D., shighe u zege tôvacan u yange va sha Mbakristu la sember been anyom kar 80 tseegh la, Côôci iyol i i̱ hii u wúán mba ve venda u dondon atesen a i̱ la, shi mbahemenev mba kwaghaôndo hingir u eren tahav sha ior je e̱r mbá ator a taregh nahan.” Kape yange i hii ve sanker kar tile sha ityough ki ityesen i tesen ior sha u ve̱ gema asema, shi mbahemenev mba kwaghaôndo mba yan ati a tom shi tímín akende a utaha kpa kar tile sha ityough ki mbapasenkwagh mba hiden a ayol jime je la. (Mateu 23:9, 10; 28:19, 20) Or u timen sha akaa a mbayiase H. G. Wells yange nger ôr kwagh u “zege mkposo u̱ a lu her atô u” Kwagh u Kristu u sha derianyom u sha unyiin la “vea ityesen i Yesu u Nasareti la.”

“Zege mkposo” shon ne yange bende a atesen a vesen a sha kwagh u Aôndo man Kristu kpaa.

U Sôron Eren Aôndo

Kristu man mbahenen nav yange ve tesen ér “Aôndo ngu môm tsô, ka Ter,” u i fe un sha iti i i lu i̱ na jim i yer ér Yehova la. Iti shon due ke’ ngeren mba Bibilo mba tsuaa mbara kuma kwa 7,000. (1 Mbakorinte 8:6; Ekesodu 6:3) Ka Aôndo yange gba Yesu ye; man sha kwagh u Bibilo i̱ i yer ér Catholic Douay Version la i er ke’ Mbakolose 1:15 yô, Yesu “ka waniunda ken akaa a i gbe a cii.” Nahan er Yesu kpa i gbe un a gba yô, yange pase sha mimi nahan wener: “Ter hembam.”—Yohane 14:28.

Kpa ka va nyer sha derianyom u sha utar la yô, Plato Orgrika u fanaôndoga la due a ityesen i Mbautar. E̱r ityesen la doo mbahemenev mba kwaghaôndo mbagenev mbaduenati kpishi yum yô, ve gba sôron Aôndo eren sha u a̱ zua sha ityesen i Mbautar la. Uderimbaanyomov mba ngur karen yô, ityesen shon ne kéndè a Yesu sha za ver un hingir kwagh môm a Yehova shi gema icighan jijingi u Aôndo, shin tahav nav mbu tomov mbura kpaa hingir or. Kpa kwagh ne zua sha ityesen i Ruamabera ga cii.

Takerada u pasen asemberatii u i yer ér New Catholic Encyclopedia la ôr kwagh u mngohol u yange côôci ngohol ityesen i Mbautar la nahan ér: “Sha mimi yô cii man derianyom u sha 4 la lu a kuma ga la, imaagh ki ityesen i ‘Aôndo môm ken Iorov utar’ la yange ki taver ga, shi yange ki nyôr ke’ uma u Mbakristu kua jighjigh u nan ve kpaa ga. Kpa gema ka ityesen shon ne i lu i hiihii ke’ ishember i i yer ér ityesen i Mbautar la ye. Kpa he’ Uter mba ve lù Mbaapostoli la cii, ma kwagh môm u zurum a zurum ikyua a imba mhen la shin imba mnenge la tsô kpa yange lu ga.”

Takerada u i yer ér The Encyclopedia Americana la kpa shi kaa sha zwa shon môm ne nahan ér: “Ityesen i Mbautar i sha derianyom u sha unyiin la yange i zurum a ityesen i Mbakristu mba tsuaa yange ve tesen sha mlu u Aôndo la vough ga; kpa, gema lu a lu kwagh ugen u yange kaha kposo a ityesen shon yô.” Takerada u i yer ér The Oxford Companion to the Bible la gema ôr kwagh u ityesen i Mbautar la ér ka môm ke’ “atesen a yange i mase va duen a mi” ke’ masejime yô. Nahan kpa, ka ityesen i Mbautar la tseegh i lu ityesen i mbafanaôndoga i yange i va nyôr a mi ke’ côôci ga.

U Sôron Uma Eren

Ior kpishi nyian na jighjigh ér orumace ngu a uma u kpen ga, u ka a war zum u iyol i kpe kera cii yô. Kpa ú fa e̱r ityesen i côôci ne kpa i lu kwagh u yange i va seer a seer ke’ masejime kpa? Yesu yange lumun a mimi u Bibilo u a kaa ér mbakpenev “fa ma kwagh ga,” kpa ka inja er mba mnya nahan la. (Orpasenkwagh 9:5; Yohane 11:11-13) Ka mnder u shin ku una hide a uma u or her ye—ka u moughon ke’ mnyam ma kuugh mara ‘hiden tilen sha’ Je la. (Yohane 5:28, 29) Í luun er ma uma u kpen ga una lu yô, ma i gbe u a nder un shin ku ga, sha ci u u̱ kpen ga la dugh ku sha.

Yesu yange tese ikyav i ityesen i mnder u shin ku í Bibilo la sha u nderen ior shin mbakpenev. Nenge ase ikyav i Lasaru, u yange kpe ayange kar anyiin la. Yange Yesu ndérén Lasaru yô, a due shin uwar a hingir or uma u ôôn. Ma uma u kpen ga yange hide sha va lian nyôr ke’ iyol i Lasaru zum u a nder shin ku la ga. Luun er kwagh yange una lu nahan yô, mnder u yange Yesu nder un shin ku la yange mà lu u wasen un a wase ga!—Yohane 11:39, 43, 44.

Tsô ityesen i uma kpen ga la due hana? Takerada u pasen asemberakaa ú i yer ér The Westminster Dictionary of Christian Theology la kaa ér ityesen la “hemba gban yemen ihyan i kwaghfan u taregh u Grika a mpase u Bibilo la.” Ú i yer ér The Jewish Encyclopedia la di gema pase ér: “Jighjigh u i ne ér uma ka a za hemen u lun her zum u iyol i sough kera cii la ka kaa-ér u kwaghfan u taregh shin u kwaghfan u timen sha kwaghaôndo, ka jighjigh u  nan u mimi u sha gbashima ga, man ka nahan yô, ma ijiir i môm kpa ngi ke’ Icighanruamabera i í tese kwagh ne jighilii ga.”

Ashighe kpishi aie môm ka a gema a mar ugen, man kape kwagh u uma u kpen ga ne kpa á lu je la. Yange bugh gbenda u mhen u mbafanaôndoga u i dugh a mi sha kwagh u ican i yan i tsôron ke’ hel u híán la. * Nahan kpa, Bibilo kaa wang nahan ér “injar i isholibo i kimbin yô, ka ku”—ka ican i yan i tsôron ga. (Mbaromanu 6:23) Sha ityôkyaa ne yô, mgem u King James Version nger kwagh sha u pasen kwagh u mnder u shin ku nahan ér: “Zegemnger na mbakpenev mba ve lu shin a na la; shi ku man hel kpaa na mbakpenev mba ve lu shin ve la.” Bibilo i i yer ér Douay la kpa shi i̱ kaa sha zwa shon môm nahan ér “zegemnger . . . man ku man hel na mbakpenev vev.” Een, u ngeen kwagh ga yô, mba ve lu shin hel la mba kpenegh, mba ‘mnya,’ e̱r Yesu yange kaa nahan.—Mpase 20:13.

Mimi je ú hen wer ityesen i i tesen ér á ôr ior ijir a gbihi ve ke’ hel gbem sha won la ngi údúgh ior van a ve hen Aôndo? Taver tsô. Ke’ asema a ior mba ve soo mimi shi ve lu a dooshima yô, imba kwagh la ka i nan ér or nana̱ sula a sula! Kpa, Bibilo yô i̱ gema i̱ tese ér “Aôndo ka dooshima,” shi i̱ tese ér zendenya je kpa u eren a na sha tswam la ka kwagh u vihin un ishima tsung je.—1 Yohane 4:8; Anzaakaa 12:10; Yeremia 7:31; Yona 4:11.

U Côghol “Foto” la Ainge

Mcôghol u i côghol a Aôndo man Kwagh u Kristu la ngu zan hemen her nyian. Ortumbunmfetakerada ke’ gbaa u kwaghaôndo sember pasen kwagh u ayôôso a á lu zan hemen ke’ côôci na i Protestanti la ér ka ahendan a “tahav mbu Ruamabera man atesen a kwaghaôndo a lu hendan a tahav mbu atôatyev man mbamhen mba orumace la, shi ka ayôôso a hen atô u jighjigh u côôci i ne Kristu ér ka ter la man mngohol kua mser u i lu sôron Kwagh u Kristu ér a̱ zua sha mlu u tar ainge la. Kwagh u á lu jim yô ka un ne: Ka an nan tesen côôci gbenda u ia kara . . . ka Icighanruamabera shin ka mhen u a hembe dumbur he’ ma shighe la asee?”

Kwagh ka a er i vihi yô, gema ka “mhen u a hembe dumbur he’ ma shighe la” i lu inja er ngu hemban ikyaa ye. U tesen ikyav yô, ucôôci kpishi gema mtil ve sha akaa kpishi sha u i̱ kaa ér ve mba zan hemen shi mba hanger ikyaa yum ga. Kwagh ne ngu myer ga. Er itinekwagh i hiihii la i tese nahan, kwagh u ucôôci ve hembe haan iyol inya a mi cii je yô ka sha gbaa u aeren la. Nahan kpa, Bibilo pase wang a cieshe shio ér ijimba man idya man nomso mba yaven a ayol a ve, akaa la cii ka asorabo a vesen sha ishigh ki Aôndo, shi mba ve eren amba asorabo la cii “vea ya dyako u tartor u Aôndo je ga.”—1 Mbakorinte 6:9, 10; Mateu 5:27-32; Mbaromanu 1:26, 27.

Sha ayange a apostoli Paulu nger kwagh u i er heen ne la, tar u Mbagrika man Mbaromanu u ú kase un ú wa atô la ú mgbough a hanma inja ifer cii. Alaghga Paulu yange mà hen ke’ ishima na ér: ‘Een, ka mimi Aôndo yange gema agar a Sodom man Gomora cii hingir mtwem sha ci u asorabo a ve a idyaa a yange kar ikyaa inya la, kpa kwagh la ka u tse u ngise er anyom a kar 2,000 je la! Sha mimi yô kwagh la bende a shighe wase u i bugh ashe yum ne ga.’ Nahan kpa, yange nenge kwagh la ashe ashe ga; yange venda u hôngor a mimi u Bibilo la.—Mbagalatia 5:19-23.

Ver Ashe sha “Foto” u A Lu u Jim La

Yesu yange ngur ôron kwagh a mbahemenev mba kwaghaôndo u Mbayuda mba sha ayange na la yô, a kaa a ve ér mcivir u ve civir la ka ‘gbilin tsô, sha ci u ityesen i ve tesen la lu atindi a ior tsô.’ (Mateu 15:9) Kwagh shon môm u mbahemenev mba kwaghaôndo mbara yange ve eren a Tindi u Yehova yange na sha ikyev i Mose la, ka un Mbahemenev mba Mbakristu Mbaaiev yange ve eren, shi hegen kpa ve lu eren a ityesen i Kristu ye—yange ve myásè “ivue” i aeren a uter sha mimi u Aôndo la. Kpa Yesu yange kémbèr mbaaie cii haa kera sha ci u iwasen i ior mba ve lu a asemaamimi la. (Marku 7:7-13) Yesu yange ôron kwagh u mimi hanma shighe cii, yange ior a̱ lumun a mi wuee shin vea lumun a mi ga kpaa. Hanma shighe cii yange i lu Mkaanem ma Aôndo ma lu tahav nav ye.—Yohane 17:17.

Nenge ase ieren i Yesu la i kaha kposo a ieren i ior kpishi mba ve senge ér ve mba Mbakristu la sha wono! Sha mimi yô, Bibilo yange tsengakaan nahan ér: “Ior vea e̱r huwa sha kwagh u a sember  duen la, nahan vea kohol . . . mbatesen sha asaren a ve ayol a ve; tsô, u̱ mà ve lu keghen ato sha kwagh u mimi la yô, vea gema a ver ato sha ukwaghhir.” (2 Timoteu 4:3, 4, The Jerusalem Bible) “Ukwaghhir” mba shon mba se er kwagh se ter mbagenev kpuaa ne, mbá víhín mlu u ke’ jijingi, kpa mimi u Mkaanem ma Aôndo yô gem maan a maa, shi ve a uma u tsôron kpaa. Ka mimi shon u Mbashiada mba Yehova ve taver we ishima ér u̱ time sha mi je ne.—Yohane 4:24; 8:32; 17:3.

[Footnotes]

[Picture Credit Line on page 4]

Hii ke’ imese yô u̱ sha utar la ka: Mzough u Ityar Cii/Foto u sha ikyev i Saw Lwin

[Pictures on page 7]

Mbashiada mba Yehova mba kough a ior mba ve a ve he’ Bibilo, Mkaanem ma Aôndo, sha tom ve u pasen kwagh ke’ igbar la