“Yima Iyol You Kua Shi Mba Ve Lu Ungwan We La Kpaa”
“Yima Iyol You Kua Shi Mba Ve Lu Ungwan We La Kpaa”
“Ver ishima sha iyol you man ityesen you kpaa. . . . Aluer ú er nahan yô, ú yima iyol you kua shi mba ve lu ungwan we la kpaa.”—1 TIMOTEU 4:16.
1, 2. Kanyi ka i̱ mgbegha Mbakristu mba mimi u zan hemen ke’ tom u waren uuma nee?
KE’ ANGAR u kiriki ugen u ke’ imbusutarimese i tar u Thailand la, nomsoor ugen vea kwase na, ve cii mba Mbashiada mba Yehova, ve kar u ôron zwa u kweior u sha ágúngù ú ve sember henen la nengen. Nomsoor ne vea kwase na ve sember henen zwa u i yer ér Lahu la, sha u vea pasen ior mba he’ gar la loho u dedoo u Tartor u Aôndo yô.
2 Nomsoor la pase nahan wener: “Taver u pasen iember man mkom u se zough a mi sha u eren tom hen atô u ior mba ve doo inja tsung mban. Sha mimi yô ka se inja er se mba a ci ke’ m-iv u Mpase 14:6, 7 la nahan, ka myee u yôôn loho u dedoo “hen hanma ikurior man hama nongo man hanma zwa” je la. (Ka se se nger i yier ye.) Ajiir shí her kpuaa a loho u dedoo ú lu a̱ ar ga yô, man sha kpôô yô ijiir ne ngi môm ke’ amba a ajiir la. Se mba a ior mba henen Bibilo a ve war ngeen ganden se ave.” Wanger, ve mba uhar mban mba a ishimaveren i vea yima ayol a ve tseegh ga, kpa shi vea yima mba ve lu ungwan a ve la kpaa yô. Er se lu Mbakristu yô, kape se cii se lu a ishimaveren ser se er la ga he?
“Ver Ishima sha Iyol You”
3. Aluer ka u se yima mbagenev yô, kanyi i gbe u se hii eren keng-e?
3 Kwagh u apostoli Paulu yange wa Timoteu ér, “Ver ishima sha iyol you man ityesen you kpaa” la, wa Mbakristu ci ca cii ker. (1 Timoteu 4:16) Sha mimi yô, aluer ka u se wase mbagenev ve̱ zua a myom yô, saa se vande veren ishima sha ayol a ase hiihii. Se e̱r kwagh ne nena? Kwagh u hiihii yô, saa se lu tsevaa se fa ashighe a se lu ker ne. Yesu yange na jimin ikyav sha e̱r mbadondon un vea fa shighe u ‘mkurtar’ una mgbôghom yô. Nahan kpa, Yesu shi yange kaa ér fan yase shighe u mkur una va la jighilii ga. (Mateu 24:3, 36) Nahan er kwagh ne a lu nahan yô, se er nena?
4. (a) Ka ieren i nyi i doo u se lu a mi sha shighe u a mase shin sha ci u tar ungun nee? (b) Ka ieren i nyi i doo u se paleghe?
4 Hanmô wase naná fatyô u pinen ér, ‘M ngu yaren tom a shighe u a shi her sha ci u tar ungun ne sha u yiman iyol yam kua mba ve lu ungwan mo la kpa? Shin m ngu henen ke’ ishima mer, “E̱r se fe shighe u mkur una va la jighilii ga yô, kwagh gbam sha mi ga ase”?’ Ieren i sha uhar la ka i̱ bo. I̱ kaha kposo a kwaghwan u Yesu yange wa la. Yange kaa ér: “Ne kpaa kohol nen iyol gadia ka hen shighe u ne ver ishima ga la je, Wan u or Una va ye.” (Mateu 24:44) Mimi je ka shighe u se vôr ke’ tom u se eren Yehova shin se veren ashe ke’ tar ser se zua a mkor shin mkom ne ga.—Luka 21:34-36.
5. Ka akav a nyi yange Mbashiada mba Yehova mba ve lù cii shighe u Kristu la ve vere?
5 Gbenda ugen u se tese ser se mba veren ishima sha ayol a ase yô, ka u wan ishima ke’ mlu wase u Mbakristu ne. Mba ve civir Aôndo tsuaa la yange ve za hemen u wan ishima, shin yange vea ver ashe gbenda ér myom ngu van fefa shin vea ver ga je kpaa. Yange Paulu térén akav a mbashiada mba ve lu cii shighe u Kristu mase van la, amba e̱r Abel man Enoki man Noa man Aberaham man Sara nahan cii been yô, a kaa ér: “Ve lu a ngohol uityendezwa ga, kpa ve nenge a ve ken ica, ve ember ve, ve pase gbar gbar er ve lu mbavannya man ushirmbaiorov shin tar yô.” Yange ve haa iyol inya a asaren a uma u kúndù kúndù la mayange ga, shin ve gba sha ameen a ijimbagh a á kásè ve á wa atô la kpaa ga, kpa ve lu veren ashe keghen ‘m-iv u uityendezwa mbara’ sha gbashima je.—Mbaheberu 11:13; 12:1.
6. Mnenge u Mbakristu mba sha derianyom u hiihii yange ve nengen kwagh u myom la yange bende a gbenda u uma ve nena?
6 Mbakristu mba sha derianyom u hiihii la kpa yange ve tôô ér ve mba “ushirmbaiorov” shin tar ne. (1 Peteru 2:11) Zum u yange i va yima ve sha shighe u mtim u Yerusalem ke’ inyom i 70 S.W. la je kpa, Mbakristu mba mimi de̱ kwaghpasen hide yem eren akaa a taregh ga. Yange ve fa je ér myom u vesen ngu keghen mba vea lu jighjigh her la ke’ hemen. Sha kpôô yô, yange shighe za gighir va ar ke’ inyom i 98 S.W. la je kpa, apostoli Yohane nger wener: “Tar yô, ngu karen kera kua isharen i u kpaa; kpa u nan eren ishima i Aôndo yô, nan ngu lun gbem sha won.”—1 Yohane 2:17, 28.
7. Mbashiada mba Yehova wa ishima sha ayange ne nena?
7 Sha ayange ne kpa Mbashiada mba Yehova taver ishima ke’ tom u Mbakristu ne, shin e̱r ve tagher a tôvacan u vihin tsung nahan kpaa. Ishimawan ve la i due gbilinii? Mayange ga cii, sha ci u Yesu yange taver se ishima nahan ér: “Or u nana taver ishima zan zan mkur yô, ka nan á yima nan ye,” shin aluer mkur la una lù u tar u tse ne shin una lù u uma u or u̱ hegen ne kpaa. Ke’ mnder u shin mbakpenev la yô, Yehova una umbur mba civir un mbajighjigh mba ve kpe mbara cii, shi una na ve injar kpaa.—Mateu 24:13; Mbaheberu 6:10.
8. Se tese ser se mba a iwuese sha ishimawan i Mbakristu mba sha ayange a tsuaa la nena?
8 Heela tseegh ga, saan se iyol u fan ser yange kwagh gba Mbakristu mbajighjigh mba sha ayange a tsuaa la sha myom ve tseegh ga. Sha mimi yô, se mba se va fe kwagh u Tartor u Aôndo sha iniôngon ve ne se mba a iwuese kpishi sha e̱r yange ve wa ishima ve e̱r tom u Yesu wa ve la yô. Yange kaa a ve ér: “Nahan yô, za nen, za gema nen akuraior cii a̱ hingir mbahenen, . . . tesen nen ve u kuran akaa a M we ne kwagh sha mi cii.” (Mateu 28:19, 20) Er se lu a ian her di tsô yô, se fatyô u tesen iwuese yase sha u pasen kwagh ne he’ mbagenev mba ve lu a̱ ungwa loho u dedoo ga la. Nahan kpa, kwaghpasen ka a ka di kwagh u hiihii ken akaa a i gbe u a er sha u geman ior hingir mbahenen la tsô.
‘Ver Ishima sha Ityesen You’
9. U tôôn ke’ ishima ér kwagh á za á doo la una wase se u hiin Bibilo i henen a ior nena?
9 Tom wase ka u pasen kwagh tseegh ga kpa shi ú kúà ityesen kpa ker. Yesu yange kaa ér se̱ tese ior u kuran akaa a un we se kwagh sha mi la cii. Sha mimi yô, ke’ haregh mbagenev ka ior kpuaa tseegh ka i gba ve ishima u henen kwagh u Yehova ye. Kpa u kenger ma haregh geseghee la una fatyô u yangen iniôngon i se nôngon ser se hii u henen Bibilo a ior la. Yvette u yange lu eren tom pania he’ haregh ugenegh u ior kpishi kaa ér una fatyô u umen atam ga la, yange va kav ér mbavannya mba he’ ijiir la mba ve yô ve nengen í geseghee ga mbara, ve kôr cio u hiin Bibilo i henen a ior. Yange Yvette kpa tôôn ke’ ishima na ér kwagh a za a doo yô, maa un kpa hii u zuan a ior mba yange sar ve u henen Bibilo yô.
10. Tom wase u mbatesen Bibilo la jim yô kanyi?
10 Alaghga Mbakristu mbagenev vea zôôr angahar u lôhôn ior mba i gbe ve ishima mbara ér ve̱ hen Bibilo, sha ci u ve tôô ér vea fatyô u tesen or kwagh ga. U̱ ôron kwagh cian ashe ga yô se cii mfe wase ngu kwagh môm ga. Kpa gba u saa se fa tom tsema tsema kpee ve se lu mbatesen Mkaanem ma Aôndo ga. Loho u Bibilo u wang ne ngu a agee, shi Yesu yange kaa ér mba ve lu e̱r ka iyôngo la mba fe imo i Orkuranilev u mimi zum u ve ongo í yô. Nahan tom wase yô, ka di u zan a loho u Yesu, Orkuranilev u Dedoo la, za̱ nán ú wanger wanger e̱r se fetyô la.—Yohane 10:4, 14.
11. Ú er nan ve ú hemba wasen orhenen Bibilo sha injaa?
11 Ú er nan ve ú hemba nán loho u Yesu la sha injaa? Hiihii yô, vande fan kwagh u Bibilo i ôr sha itinekwagh i í gbe u ú time sha mi la. Gba u we iyol you ú fa itinekwagh shon cii ve ú fatyô u tesen mbagenev kpaa ye. Shi, zum u ú lu henen kwagh a or yô, de tôôn wer ka kwagh u asenge ga kpa shi lu sar sar. Mbahenen kwagh cii, kua mbayev mba kiriki kpaa, ka ve hemba henen kwagh sha inja aluer mba cian gighir gighir ga shi ortesen ve la wa ve ikyo shi ngu a ve sar sar kpaa yô.—Anzaakaa 16:21.
12. Ú er nan ve ú fa wer or u ú lu tesen nan la nan kav kwagh u i tesen nan laa?
12 Er ú lu ortesen yô, ú soo di tsô wer ú tese orhenen la akaa nana̱ kimbir á nana kôr ke’ ityou tseegh tsô ga. Wase nan nana̱ kav kwagh u nan lu henen la. Mkav u orhenen kwagh nana kav kwagh u ú lu tesen nan la har sha mfetakerada u nan la kua mlu u uma u nan man mkav u nan lu a mi ke’ Bibilo la kpaa. Sha ityôkyaa ne yô, ú fatyô u pinen iyol you wer, ‘A fa inja i avur a ruamabera a i tese a tese ape á ôr á la kpa?’ Ú fatyô u meen fan mnenge u nan sha u pinen nan mbampin mba a fatyô u nan mlumun ér een shin ei tseegh ga, kpa á gba u nan mpase yô. (Luka 9:18-20) Sha vegher ugen di yô, ka i taver mbahenen kwagh mbagenev u pinen or u nan tesen ve la mpin. Sha ityôkyaa ne yô, alaghga vea gbaa yemen hemen tsô a u kaven kwagh u i lu tesen ve la shio. Taver orhenen la ishima wer nana̱ pinen mbampin shi nana̱ ôr ou zum u ma kwagh a wanger nan wang ga yô.—Marku 4:10; 9:32, 33.
13. Ú er nan ve ú wase orhenen wer nana̱ hingir ortesene?
13 Awashima u vesen u i henen Bibilo a or yô ka u nan kpa nana̱ hingir ortesen. (Mbagalatia 6:6) U ivin awashima ne yô, alaghga zum u ú lu hiden saven kwagh u ne hen la yô, ú kaa a nan wer nana̱ pase ma itinekwagh sha gbenda u taver ga ú ungwa. Kaa a nan wer nana̱ pase kwagh la inja e̱r nan ngu pasen or u nan lu a̱ vande ungwan kwagh shon ga nahan. Ke’ masejime, zum u nan kom u duen kwaghpasen yô, ú fatyô u lôhôn nan wer nana̱ dondo ú ne due kwaghpasen. Alaghga a hemba lun nan ke’ ishima gbar gbar u eren tom vea we, man mfe u naná zua a mi la una wase nan u seer cighir ishima zan zan naná va kuma u duen kwaghpasen tswen.
Wase Orhenen la Nana̱ Hingir Huror u Yehova
14. Er ú lu ortesen yô, ishimaveren you i hiihii kanyi, man kanyi ia wase u ivin ishimaveren shono?
14 Hanma Orkristu u tesen cii kwagh u hiihii u a hembe gban nan ishima yô, ka u wasen orhenen la sha u nana̱ hingir huror u Yehova. Ú fatyô u eren kwagh ne sha mkaanem ou ma ôron tseegh ga, kpa shi a lu sha ikyav you i tesen la kpaa. U̱ nán ityesen sha ikyav i tesen la ka a bende a asema a mbahenen kpishi je. Sha mimi yô ieren i hembe kaan genger genger a vaa, hemban cii yô zum u i lu u̱ tesen orhenen la sha u nana̱ lu a aeren a dedoo man ishima i tseen yô. Aluer nan nenge mkaanem ou man aeren ou kpa due ke’ mlu wou u dedoo vea Yehova yô, kwagh la una hemba mgbeghan nan u nan kpa nôngon eren nahan vough.
15. (a) Er nan ve i lu hange hange u orhenen nana̱ lu a ityôkyaa i injaa i civir Yehova? (b) Ú wase orhenen la sha u nana̱ za hemen u vesen ke’ jijingi nena?
15 Ú soo wer i̱ de lu sha ci u orhenen la nan soo u timin sha Armagedon ga yum ve nan lu civir Yehova ga, kpa i̱ lu mdoo u á doo nan ishima la. Aluer ú wase nan u lun a ityôkyaa i wang ne yô, ú lu maan nan sha akaa a usu a fatyô u hian á ga yô, nahan nana war ameen a aa va kar jighjigh u nán u nan la. (1 Mbakorinte 3:10-15) Kpa aluer nan ngu a ityôkyaa i sha mi ga, inja e̱r ma isharen i gban kaven we tsô shin kaven ma orumace ugen nahan yô, ia na nan agee a hendan a anza a á lu a Kristu ga la ga, shi ia na nan ishimataver i eren kwagh u vough kpaa ga. Umbur wer, ú ngu lun or u tesen nan gbem sha won ga. Er ú lu a ian her ne, ú fatyô u taver nan ishima wer nana̱ kporom nana̱ sôsom ikyua a Yehova sha u ôron Mkaanem ma Aôndo hanma sev shi henen sha ma kpaa. Aluer nan ngu eren nahan yô, nana za hemen u ngohol “kwaghôron u dedoo” ke’ Bibilo kua ke’ akaangeren a á har sha Bibilo la her gbem, shin zum u ú hen kwagh a nan i bee ica i gbe je kpaa.—2 Timoteu 1:13.
16. Ú tese orhenen la u eren msen u a dugh ke’ ishima i nan nena?
16 Shi ú fatyô u wasen orhenen la sha u nana̱ kporom ikyua a Yehova sha u tesen nan u eren msen u a dugh ke’ ishima i nan yô. Ú er kwagh ne nena? Alaghga ú tese nan msen u Yesu u a lu ikyav i tesen la, kua mbamsen mba sha gbashima mbagenev mba i nger ke’ Bibilo la, amba e̱r mba i nger ke’ upasalmi mbara nahan. (Upasalmi 17, 86, 143; Mateu 6:9, 10) U seer yô, zum u or u ú tesen la nan ongo ú er msen u hiin shi kuren kwaghhenen yô, nana kav er i lu ú ke’ ishima sha kwagh u Yehova yô. Sha ityôkyaa ne yô, hanma shighe cii mbamsen ou ve̱ tesen gbashima man mlu u gbar gbar, man mlu u akuma akuma u ke’ jijingi kua u ke’ ishima kpaa.
U Nôngon Waren Ônov Ou
17. Mbamaren vea wase ônov vev u̱ lun sha gbenda u zuan a myom ne her nena?
17 Ior mba se soo ser se yima ve la wa mba ke’ tsombor wase kpa ker. Ônov kpishi mba mbamaren vev ve lu Mbakristu yô mba a gbashima shi ve ‘tile dông sha jighjigh u nan’ kpaa. Nahan kpa, alaghga mbagenev di yô, mimi ngu a̱ wa amise ken asema a ve ga. (1 Peteru 5:9; Mbaefese 3:17; Mbakolose 2:7) Agumaior ne kpishi ka a undu gbenda u Mbakristu shighe u ka vea nguren wan akondo yô. Aluer ú ngu ormaren yô kanyi ú fatyô u eren sha u kwagh ne a̱ de kera va luun nahan ga? Hiihii yô, ú fatyô u nôngon sôron mlu u he’ tsombor la sha u a̱ lu kúndù kúndù yô. Uma u dedoo u he’ tsombor ka a wa imaagh ki lun a mnenge u vough sha mbautahav man msoo u soon aeren a injaa man mlu u lun a mbagenev sar sar la kpaa. (Mbaheberu 12:9) Nahan mlu u kangenaa u he’ tsombor la una fatyô u lun ijiir i ikyar i wanye nan ye a Yehova la ia fatyô u vesen yô. (Pasalmi 22:10) Icombor i i lu kangenaa yô ngi eren akaa imôngo—shin ka a̱ gba u mbamaren vea de shighe u ma ve lu eren akaa ve agen la una saa ve je kpaa. Aluer ú ngu eren nahan yô, ikyav you la ia tese ônov ou u tsuan kwagh u vough u vea er ke’ uma yô. Mbamaren, kwagh u a hembe gban ônov enev ishima u̱ ne̱ na ve yô, ka inyaregh ga, kpa ka ne ayol a en—shighe wen man tahav enev man dooshima wen la. Ú ngu nan ônov ou akaa ne kpa?
18. Ka amba a mpin a nyi i gbe u saa mbamaren vea wase ônov vev u zuan a mbamlumun sha mi keng-e?
18 Mayange mbamaren mba ve lu Mbakristu mbara ve̱ de gbe tôôn ke’ ishima tsô ér ônov vev kpa vea gba hingir Mbakristu tsô ga. Daniel, un u a lu ortamen shi a lu a ônov utaan yô, kaa wener: “Mbamaren ve̱ ker shighe ve̱ wanger akperan a mbayev vev ka ve lu a mi ke’ ishima sha ci u akaa a ve hen sha makeranta kua sha ajiir agen la. Ve̱ wase mbayev vev kure kure u zuan a mbamlumun sha mbampin amba e̱r: ‘Mimi je se mba ke’ shighe u mkuruu? Mimi je kwaghaôndo u mimi ngu môm tseeghlee? Er nan ve wanye makeranta u í lu inja er a fa kwagh yum u se ze makeranta imôngo la á lu ijende i dedoo ga? U yaven a or cii man masen eren kwase shin nom la ka kwaghbo hanma shighe ciilii?’ ” Mbamaren, ne fatyô u lun a vangertiôr ner Yehova una ver iniôngon yen la doo doo, sha ci u un kpa mkpeyol u ônov enev gba un ishima.
19. Er nan i hembe doon u mbamaren ve̱ henen kwagh a mbayev vev ayol a ve?
19 Sha kwagh u henen kwagh a ônov vev yô, a lu mbamaren mbagenev inja er vea kan shio yô. Nahan cii kpa, gba u ú tôô kwagh la nahan ga, sha ci u orgen môm kpa nan hemba ngun sha ian i dedoo i tesen ônov ou a we ga. (Mbaefese 6:4) U henen kwagh a mbayev ou la una na ú fa kwagh u a lu ve ken asema jim yô. Mkaanem ma ve ne la ma due ke’ ishima ve shin ka di sha ityumbuzwaa tseeghle? Mimi je ve na kwagh u ve lu henen la jighjigh kpa? Ve tôô ér Yehova ngu kpôô kpôô kpa? Saa ú hen kwagh a mbayev ou iyol you ve ú zua a mbamlumun sha mbampin mban ye.—2 Timoteu 1:5.
20. Mbamaren vea na sha u kwaghhenen u he’ tsombor a̱ kundu iyol shi a̱ hemba lun a inja nena?
20 Aluer ú vande hiin u henen kwagh he’ tsombor kera cii yô, ú er nan ve ú za hemen a ashighe a ú ser ú ver sha ci u kwaghhenen shon laa? Joseph, u a lu ortamen shi a lu a wan u nomso kua u kwase la kaa nahan ér: “Di vough e̱r hanma Bibilo i henen cii i lu nahan, kape kwaghhenen u he’ tsombor kpa i gbe u una kundu iyol, shi una lu kwagh u hanma or nana veren ashe nana keghen je la. U kwagh ne a̱ lu nahan he’ tsombor wase yô, a gba u se kera hanger sha shighe u i ver la dông ga. Alaghga kwaghhenen wase una shiin a kuman ihwa jimin, kpa aluer ashighe agenegh ka miniti pue tseegh kpa, se hen kwagh je. Kwagh u a ne kwaghhenen wase a lu ônov asev zege kwagh ke’ hanma sati yô, ka se gema akaa a i nger ke’ Takerada Wam ú Akaaôron a Bibilo * la se er anumbe a nengen a mi. Gbenda u kwagh la ka a bende a ve kua mkav u ka ve kav la hemba u ôron akumaihiange kpishi been la ca je.”
21. Ka hanma shighe i doo u mbamaren vea tese ônov veve?
21 Nahan cii kpa, u tesen ônov ou la sáà sha ashighe a i vande veren sha ci u kwaghhenen la tseegh ga. (Duteronomi 6:5-7) Orshiada u ke’ tar u Thailand u i vande ôron kwagh teren un sha hiihii la kaa ér: “M umbur er Baba yange a tôôm se due kwaghpasen sha akeke ase, se yem ca ca ke’ akighir a haregh u tiônnongo wase la vie vie. Sha kpôô yô, ka ikyav i tesen i dedoo i mbamaren asev yange ve tese la kua ityesen i yange ve naan se sha hanma ian cii la yange i wase se u tsuan ser se nyôr tom u mishen u eren nduuruu ne ye. Man se kôr akaa a yange ve tesen se la se saa a mi ke’ ityou je ka u henen a hen ga. Hegen kpa m ngu eren tom sha ajiir a caa ke’ haregh u tom her!”
22. Aluer ú ‘ver ishima sha iyol you man ityesen you’ yô, kanyi ia va kere?
22 Kera shi ca ga tsô, shighe una kuman vough yô, Yesu una va u̱ va ôron tar ne ijir i Aôndo a tindi un ér a̱ ôr ú la. Zege kwagh la una kar a hingir kwagh u tse, kpa mbajighjigh mba civir Yehova yô, vea za hemen u civir un her a myom u gbem sha won la ke’ ishima. Ú ngu a ishimaveren i lun ke’ atô ve, imôngo a ônov ou man mba ú henen Bibilo a ve la kpa? Yô, umbur mkaanem ma i kaa nahan ne, ér: “Ver ishima sha iyol you man ityesen you kpaa, taver ishima sha mi. Aluer ú er nahan yô, ú yima iyol you kua shi mba ve lu ungwan we la kpaa.”—1 Timoteu 4:16.
[Footnotes]
^ Ka Watchtower Bible and Tract Society of New York, Inc. a nger ye.
Ú Fatyô u Pasen Kpa?
• Er se fe shighe u Aôndo una va a ijirôron na la jighlii ga yô, doo u mnenge wase una lu nena?
• Ka sha nyi igbenda se ‘ver ishima sha ityesen yasa’?
• Ú er nan ve ú wase orhenen sha u nana̱ hingir huror u Yehova?
• Er nan ve i lu hange hange u mbamaren vea zua a shighe vea tesen ônov veve?
[Study Questions]
[Picture on page 25]
Kwaghhenen hembe zan kera he’ mlu u lun asenge asenge ga kpa geman lun sar sar la
[Picture on page 28]
U geman akaaôron a ke’ Bibilo eren anumbe a mi, amba er ijir i Solomon yange ôr ugbagambaukasev uhar la nahan, ka a na kwaghhenen u he’ tsombor la a hemba zan kera