Iniaav Mbi Iwuese Mbi Yehova A Lumun A Mi Yô
Iniaav Mbi Iwuese Mbi Yehova A Lumun A Mi Yô
“Gema nen ayol a en na nen nagh ku uma a mi, icighannagh ku doon Aôndo.”—MBAROMANU 12:1.
1. Bibilo ôr kwagh u iwasen i kpuaa i iniaav mbi yange i naan sha ikyev i Tindi u Mose mbi lu a mi la ér nyi?
“TINDI hira ngu di a mure u akaa a doon a a lu van la tsô, kera ka eev mbu akaa la jim ga. Mayange una fatyô u geman mba ve kporom la vea hingir vough sha iniav mbi shonov i môm i môm mbi i lu van a mi gbem la ga.” (Mbaheberu 10:1) Heen ne, apostoli Paulu ôr kwagh due tseer tseer ér iniaav mbi yange i naan sha ikyev i Tindi u Mose la cica cii, sha kwagh u zuan a myom yô yange mbi lu a iwasen gbem ga.—Mbakolose 2:16, 17.
2. Er nan ve u̱ kaven kwagh u Bibilo i er sha kwagh u uiyua man iniaav mbi nan mbi sha ikyev i Tindi vie vie la i lu gbilinkwagh ga?
2 Inja na yô ka u kaan ér kwagh u i nger ke’ Ityakerada i itian i hiihii i ke’ Bibilo sha kwagh u uiyua mba eren man iniaav mbi nan la ngu a iwasen he’ Mbakristu nyian ga shinii? Sha kpôô yô, ior mba ve nyer Makeranta u Henen Tom u Hemen u Aôndo ke’ atôônanongo a Mbashiada mba Yehova tar sha won cii mbara ôr ityakerada i itian i hiihii i ke’ Bibilo la bee hemba inyom i môm di kpuaa tseegh tsô. Mbagenev nôngo tsung sha u vea ôr shi vea kav akaa a i nger ke’ í la cica cii vie vie yô. Iniôngon ve la cii ka gbilinkwagh he? Kwagh a fatyô u lun nahan ga, sha ci u “akaa a i vande ngeren la cii ka sha ci u ityesen yase lu i nger a ye, lu sha u se̱ lu a ishimaverenkeghen sha ishimawan man ishimasurun i ken icighanruamabera” yô. (Mbaromanu 15:4) Sha ityôkyaa ne yô, mpin due ér, Ka “ityesen” man “ishimasurun” i nyi se fatyô u zuan a mi ke’ akaa a i nger ke’ Tindi sha kwagh u uiyua man iniaav mbi nan laa?
Ka Sha ci u Ityesen Yase man Ishimasurun Yase
3. Kanyi jim kwagh a gbe se a mini?
3 Shin er i kera gbe u se naan iniaav jim jim inie i yange Tindi tese la ga nahan kpa, kwagh gba se sha kwagh u yange iniaav mbi nan pande er sha ci u Mbaiserael la, ka mde u Aôndo den se asorabo ase shi lumun se je la. Er se kera ne iniaav kpôô kpôô ga yô, se zua a mbamtsera mbara nena? Yange Paulu pasen mbamyen mba iniaav mbi nan sha ishôso la been kera cii yô, maa a kaa ér: “[Yesu] va nyôr shin tar yô, A kaa er: Nagh ku sôngon man ku nan sar U ga, kpa ka iyol je U serem ye. Iniav mbi nanden jimin man mbi sha ci u asorabo yô, saan We iyol a mbi ga. Tsô M kaa mer: Nenge, M va,—ken ihurenruamabera i nger kwagh Wam ne,—ka sha u eren ishima You, Aôndo.”—Mbaheberu 10:5-7.
4. Paulu yar tom a Pasalmi 40:6-8 sha Yesu Kristu nena?
4 Paulu ôr kwagh u i nger ke’ Pasalmi 40:6-8 la sha u tesen ér Yesu yange va sha u zan hemen a “nagh ku sôngon man ku nan” ga, shin “iniav mbi nanden jimin man mbi sha ci u asorabo” kpaa ga, sha ci u mbin cii yange Aôndo kera lumun a mbi zum u Paulu lu ngeren mkaanem man la ga. Kpa Yesu gema va a iyol i Ter na u sha vande sôron veren a ver yô, lu iyol i i kuma vough sha iyol i yange Aôndo er zum u A gba Adam la sha hanma gbenda cii. (Genese 2:7; Luka 1:35; 1 Mbakorinte 15:22, 45) Er Yesu a lu Wan u Aôndo u vough yô, yange lu u una er kwagh u í gbe u “vor” u kwase la ua er la, di er i tsengaôron ke’ Genese 3:15 nahan. Lu u una kar a ‘cagh Satan ityough,’ shin er lu u Yesu iyol na kpa a ‘cagh un ikishinguhar’ nahan kpaa. Ka nahan ve Yesu hingir gbenda u Yehova a ver sha u nan orumace myom, u ior mbananjighjigh lu veren ashe gbenda keghen hii shighe u Abel la je zan zan ye.
5, 6. Ka gbenda u hemban u kporom hen Aôndo ú nyi ú lu sha ci u Mbakristu?
5 Paulu yange ngur ôron kwagh u iantom i vesen i Yesu ne yô, a kaa ér: “[Aôndo] gema Un u A fe isholibo ga la, hingir isholibo sha ci wase sha u se se̱ hingir perapera u Aôndo ken a Na yô.” (2 Mbakorinte 5:21) A fatyô u geman ishember i í kaa ér “hingir isholibo” la kpaa ér ‘naagh ku isholibo.’ Apostoli Yohane kaa wener: “Ka Un je A lu iwom i asorabo ase ye, man ka a ase tseegh ga, kpa ka a tar cii je.” (1 Yohane 2:2) Sha nahan yô, er Mbaiserael lu a gbenda u hila kporom ikyua hen Aôndo sha iniaav vev mbi nan nahan, Mbakristu gema mba a gbenda u hemban lun a inja u van hen Aôndo—ka naagh ku Yesu Kristu je la. (Yohane 14:6; 1 Peteru 3:18) Aluer se na naagh ku ipaan ku Aôndo a ne kura jighjigh shi se ungwa Un yô, se kpa a fatyô u den se asorabo ase shi se fatyô u ember mlumun u Aôndo a lumun se la man iveren na kpaa. (Yohane 3:17, 18) Kwagh ne ka kwagh u nan ishimasurun ga he? Nahan kpa, se tese ikyav ser se na naagh ku ipaan kura jighjigh nena?
6 Yange Paulu pasen er Mbakristu ve hembe lun a ian i vesen i kporom hen Aôndo nahan za been kera cii yô, a tese igbenda itiar i se fatyô u tesen jighjigh u nan wase man iwuese i se lu a mi sha mne u Aôndo, er i nger ke’ Mbaheberu 10:22-25 la nahan yô. Shin er i lu mbara mba ve lu a gbenda u “nyôron ken icighanjiir,” i Mbakristu mba i shigh ve mkuren, i yer ve ér ve̱ yem sha mbara, yange Paulu lu wan ve kwagh nahan kpa, sha mimi yô doo u uumace cica cii vea ver ishima sha icighan mkaan i yange i na Paulu nger la, aluer ka u vea zua a mtsera ke’ naagh ku Yesu ku wamen kula yô.—Mbaheberu 10:19.
Na Iniaav Mbì Mbí Lu Wang Mbí Lu a Acôghor Iyol Ga Yô
7. (a) Mbaheberu 10:22 tese kwagh u yange i eren sha mne u nan naagh la nena? (b) Kanyi yange i gba u a er sha er Aôndo una lumun naagh ku i ne laa?
7 Hiihii yô, Paulu taver Mbakristu asema nahan ér: “Nahan yô, se kporom nen a ishima i mimi, man a jighjigh u nan u lun a akpelan je ga er i mishi asema ase, i wanger imo i bo i ken ishima la kera, shi i ôô ayol a ase sha mngerem ma wang kpaa yô.” (Mbaheberu 10:22) Mkaanem ma i er heen ne ma tese gbar gbar er yange i naan naagh sha ikyev i Tindi la yô. Kwagh ne ngu vough sha ci u, cii man i̱ ngohol naagh ku i ne la yô, yange i gba u a na ku a ishima i mimi, shi kwagh u i ne naagh a mi la kpa una lu a acôghol iyol ga. Yange i gba u ilegh ki i lu nan naagh a mi la kia lu ki ke’ ikyumuile, inja na yô i gba u kia lu ke’ atô u ilev mbì mbí lu wang mbi “lu a ihogholough iyol ga” yô. Aluer naagh kura yange ku a̱ lu ku sha inyon yô, i gba u a na ku sha mbaatii shin sha utulembamkunguv. Yange a̱ eren akaa ne cii vough vough yô, “[i gba u] á rumun ku sha ci u nan er ku̱ hingir iwom sha ci u nan yô.” (Levitiku 1:2-4, 10, 14; 22:19-25) Yange i waan kwá sha naagh ku sha samuyia la ga, sha ci u kwá ka ikyav i mhôngor; shi yange i waan iyóugh sha mi kpaa ga, inja na yô alaghga ka mzeram ma atamaikyon a aa na kwagh una lu inja er i wa kwá sha mi nahan je la. Yange a̱ nanden iniaav mbira sha atse a nanden naagh sha mi la yô—a̱ lu sha ilegh shin sha samuyia kpaa—i haa bar, u a yangen mhee u kwagh la sha mi.—Levitiku 2:11-13.
8. (a) Kanyi yange i gba u or u nán iyua nana ere? (b) Se wa ikyo sha u Yehova a̱ lumun mcivir wase nena?
8 Or u nan lu nan naagh la di ye? Tindi yange kaa ér or u nan lu van sha ishigh ki Yehova cii yô saa nana lu wang, nana de lu a acôghol iyol ga. Or u yange nana̱ hôngor iyol i nan sha ma ityôkyaa yô, i gba u saa nana vande za nan naagh ku isholibo shin ku iboogh sha u hiden a mlu u wang u nan sha ishigh ki Yehova la her, sha er Una lumun naagh ku nanden shin naagh ku bem ku nan ne la yô. (Levitiku 5:1-6, 15, 17) Sha ityôkyaa ne yô, se nenge er i lu hange hange u se za hemen u lun wang sha ishigh ki Yehova hanma shighe kpa? Aluer se soo ser Aôndo a̱ lumun mcivir wase yô, saa se sôr nyityo mper u se per atindi a Aôndo la cii fese. Se zôôr a zôôr u ngohol iwasen i Aôndo a ne la ga—ka “mbatamen mba nongo u Kristu,” man Yesu Kristu, “iwom i asorabo ase” je la.—1 Yohane 2:1, 2.
9. Mkposo u vesen u á lu he’ atô u iniaav mbi i ne Yehova man mbi i ne mbaaôndo mbaaiev la yô kanyi?
9 Sha jighilii yô, ka mhanger u yange i hanger ér saa or nana lu wang sha hanma gbenda cii la yange lu mkposo u vesen u yange lu hen atô u iniaav mbi yange i naan Yehova la man mbi yange i naan mbaaôndo mbaaiev ke’ ityar i ior mba ve kásè Iserael ve wa atô la ye. Takerada u timen sha akaa ugen yange ngu gbe ôron kwagh sha vegher u tseer tseer u iniaav mbi yange i naan sha ikyev i Tindi u Mose la yô, ú kaa ér: “Sha kwagh u iniaav mbi shon yô, se fatyô u kaan ser, yange kwagh la bende a ishor i kpehen shin ahir a eren ga; yange i lumun a mcivir u eren sha kera ke kera shin gberen avav iyol shin eren idya ke’ mcivir shin sôron akombo a maren ônov la mayange ga; yange i tôôn ior i naan iniaav a mi kpaa ga; shi yange i naan iniaav sha ci u mbakpenev kpaa ga.” Akaa ne cii nga tesen kwagh môm tsô, ér: Yehova ka u perapera, shi mayange lumun shin ongo isholibo ato shin nyityo hôngor kpaa ga. (Habaku 1:13) Saa mcivir man iniaav mbi i ne un la mbia lu a acôghol iyol ga, shin sha ieren shin ke’ jijingi kpaa.—Levitiku 19:2; 1 Peteru 1:14-16.
10. U zuan sha kwaghwan u Paulu u i nger ke’ Mbaromanu 12:1, 2 la yô, ka mker u nyi i doo u se gba ken ayol a asa?
10 Er kwagh ne á lu nahan yô, doo u se gba mker ayol a ase sha hanma gbenda u uma cii sha u se fa aluer Yehova lumun a tom u se eren un la yô. Mayange ka u se hen ser e̱r se lu zan mbamkombo mba Mbakristu shi duen kwaghpasen ke’ won tsô yô, kwagh kera gba sha kwagh u se eren ke’ iuv la ga ze. Shi, mayange ka u se tôô ser u eren akaa a Mbakristu la na se anyi a yan sha mper u se peren atindi a Aôndo ke’ igbenda i uma wase igenegh la ga. (Mbaromanu 2:21, 22) Aluer se de̱ ser ma kwagh u hôngorough shin u á lu wang ga sha ishigh ki Aôndo a̱ kar a̱ côghor mhen wase shin aeren a ase yô se fatyô u veren ishima ser una na se iveren na shi una lumun a vese ga. Umbur mkaanem ma Paulu yange kaa la, ér: “Anmgbianev av, m ngu zamber a ven sha mhôônom ma kôron ma Aôndo mer, gema nen ayol a en na nen nagh ku uma a mi, icighannagh ku doon Aôndo, ka mciviraôndo wen u ken jijingi je la. De hingir nen inja i môm a tar ne ga, kpa i̱ gema ne sha mgem u he u mhen wen sha er né kar er ishima i Aôndo i lu yô man kwagh u a doo man a kom u rumun un man shi a lu vough la kpaa yô.”—Mbaromanu 12:1, 2.
Na Nen Iniaav Mbi Iwuese a Ishima i Môm
11. Ishemberkwaghôron i í ter ke’ Mbaheberu 10:23 í kaa ér “mpase” la i̱ kua nyi kpa kere?
11 Yange Paulu ngur ngeren kwagh he’ Mbaheberu yô, a shi a tér kwagh u vesen ugen u ke’ mcivir u mimi. A kaa ér: “Sé kôr nen ave gbang sha mpase u ishimaverenkeghen yase, i̱ de tenger ga, gadia Un u A tende zwa a vese la yô ka u jighjigh je.” (Mbaheberu 10:23) Ishemberkwagh i̱ í yer ér “mpase” la inja na yô ka u or “pasen kwaghbo,” shi Paulu ôr kwagh u “nagh ku iwuese” kpaa. (Mbaheberu 13:15) Kwagh ne umbur se naagh ku ambaaior er Abel man Noa man Aberaham nahan yange ve naan la.
12, 13. Yange Oriserael nana̱ naan naagh ku nanden yô, yange nan lu lumun nyi, man kanyi se fatyô u eren sha u tesen imba jijingi shono?
12 Yange Oriserael nana̱ naan naagh ku nanden yô, i lu nan iyol i nan nan kar a ishima nan na Yehova ku ye. (Levitiku 1:3) Sha mne u nan imba naagh kura nahan la, yange nan lu pasen ke’ igbar shin nan lu lumun averen man erdoo u Yehova á er a ior mba nan i ngee i gande je i haa inya la. Umbur wer kwagh u tseer tseer u yange lu ke’ naagh ku nanden kura yô, lu mnande u yange i nande inyam la jimin cii sha atse a nanden naagh sha mi la—man kwagh la lu ikyav i injaa i tesen mcivir man iyoltseghan i shin uwegh ga la. Kape se kpaa ka se tese jighjigh u se ne naagh ku ipaan man iwuese i se lu a mi sha mne shon la sha u nan Yehova “nagh ku iwuese . . . , atam a ityumbujôôgh” a ishima i môm je la.
13 Shin er Mbakristu ve ne iniaav kpôô kpôô—sha inyam shin ikyayue—ga nahan kpa, mba aa tom u eren shiada sha loho u dedoo u Tartor ne, shi geman ior hingir mbahenen mba Yesu Kristu kpaa. (Mateu 24:14; 28:19, 20) We ú yaren tom a hanma ian i í dugh cii u yôôn loho u dedoo u Tartor u Aôndo ne ke’ igbar, sha er ior kpishi vea seer van va fan akaa a kpilighyol a Aôndo a ver sha ci u orumace u ungwan tindi ne kpa? Ú karen a ishima ú ne shighe wou man agee ou sha u tesen ior mba i gbe ve ishima mbara shi ú wasen ve sha u ve̱ hingir mbahenen mba Yesu Kristu kpa? Ishimatseen i̱ se lu a mi ke’ tom u kwaghpasen la i̱ doo Aôndo ishima, di er ihuma i dedoo la kpa yange i doo un ishima nahan.—1 Mbakorinte 15:58.
I̱ Saan We Iyol sha u Kohol Imôngo a Aôndo man Ior Kpaa
14. Mkaanem ma Paulu ma i nger ke’ Mbaheberu 10:24, 25 mara ma zua sha mhen u naagh ku bem nena?
14 U masen kuren yô, Paulu ôr kwagh u mlu wase vea mba ve lu Mbakristu a vese imôngo, er se civir Aôndo la. A kaa ér: “Sé wa nen ayol a ase iko, sé taver nen ayol a ase asema u lun a dooshima man aeren a dedoo. Se̱ de bundu nen mbamkohol asev mba aduaav er mbagenev ve eren nahan la ga, kpa sé taver nen asema ayol a ase, i̱ seer eren nahan er ne nenge iyange la i lu mgbôghom yô.” (Mbaheberu 10:24, 25) Asemberakaa a í kaa ér “u lun a dooshima man aeren a dedoo” man “mbamkohol asev” man “taver nen asema ayol a ase” la cii, umbur se kwagh u naagh ku bem kura yange ku er sha ci u ior mba Aôndo yô.
15. Ka nyi se nenge a mi ke’ naagh ku bem la i̱ i̱ zough sha mbamkombo mba Mbakristu?
15 I nger ishemberkwaghôron i ke’ zwa Heberu i̱ í gem ér ‘bem’ la sha u tesen ér á hemba môm, nahan tese ikyav ér alaghga yange ior vea naan iniaav mbila yô, ve lu ke’ bem a Aôndo shi ve lu ke’ bem a mba ve civir a ve imôngo la kpaa. Orfantakerada ugenegh ôr kwagh u naagh ku bem la nahan ér: “Sha mimi yô, shighe ne yange a lu shighe u msaanyol u mzough imôngo a Aôndo u Ikyuryan, u yange Á sen a va hingir Orvannya u Iserael he’ kwaghyan u sha naagh ku shon la, shin er Un iyol na yange vande lun Orya u nengen sha ave keke nahan kpaa.” Kwagh ne umbur se ityendezwa i Yesu yange er la, ér: “Her ape ior ihiar shin itiar ve kohol ken iti Yam yô, Mo kpaa M ngu ve her atô je.” (Mateu 18:20) Hanma shighe u se ze mkombo u Mbakristu cii yô, ka se zua a mtsera ke’ mlu imôngo u maan a maa la, man ityesen i taver se ishima man mfe u fan ser Ter wase Yesu Kristu ngu her vea vese la kpaa. Kwagh ne ka a na mkombo u Mbakristu a lu iaven i iember i mimi man i taver jighjigh u nan tsung je.
16. Aluer se mba a naagh ku bem kura ke’ ishima yô, kanyi se fatyô u kaan ser ka i na mbamkombo mba Mbakristu mbara ve hemba lun mba iember ciili?
16 Sha kwagh u naagh ku bem yô, yange i na Yehova naagh kura sha u nanden ahôm la cica cii—ahôm a á yisa myam kimi cii, man a á lu sha ahi man ishwalegh ki mtema man a shin iwenge la, man tsa u ahômough ú iyôngo la kpaa cii—yange i gema i nande sha atse. (Levitiku 3:3-16) Yange i tôô ér ka ahôm la a lu vegher u hemban nan mshiam ke’ iyol shi hemban doon ke’ inyam cii ye. U geman á nanden sha atse la yange i lu ikyav i tesen ér kwagh u a hembe cii la ka un i ne Yehova ye. Kwagh u a ne ve mbamkombo mba Mbakristu ve hembe lun kwagh u iember je yô, ka er se zough a zua a ityesen tseegh ga, kpa shi se ne Yehova iwuese kpaa la. Se mba eren kwagh ne sha u wan uwegh ke’ mbamkombo sha u wan atsam a ishima i môm man sha u keghen ato zulee man sha u wan zwa sha shighe u ian i dugh yô. Se er kwagh ne a iyol i hiden a mi jime kpa se gema se er sha iniôngon yase cii. Orpasalmi yange yôô ér: “Haleluya. Wa nen icam i he i wuese TER, wuese Un ken mkohol u uicighan Nav la.”—Pasalmi 149:1.
Averen a hen Yehova Nga Keghen Se Mgbeghaa Je
17, 18. (a) Ka naagh ku kpilighyol ku nyi yange Solomon na sha mtsegh u tseghan tempel u ke’ Yerusalem laa? (b) Ka averen a nyi yange ior zua a mi sha iniongo i tseghan tempel laa?
17 Shighe u yange i lu tseghan tempel u ke’ Yerusalem sha uwer u sha utaankaruhar, ke’ inyom i 1026 C.S.W. la, Tor Solomon na “nagh sha ishigh ki TER,” lu naagh ku kpilighyol ku yange kua “nagh ku nanden man nagh ku sha samuyia kua ahôm a iniav mbi bem” kpa ker yô. U seer sha kwagh u yange i na naagh ku sha samuyia a mi la yô, shi sha iyange shon la i na naagh sha ibua 22,000 man iyôngo di 120,000.—1 Utor 8:62-65.
18 Ú fatyô u gbidyen kwar ke’ ishima nengen imba inyar i a vihi sha imba iniongo la man zege tom u una lu la kpa? Nahan kpa, averen a Iserael yange zua a mi la yange hemba inyaregh ki yange i vihi la yem zende zende je ka u henen a hen ga. Yange mba been iniongo la kera cii yô, Solomon “na ior gbenda, tsô ve ver tor doo doo; ve yem hen utenti vev saan saan a iember ken asema sha ci u aeren a dedoo a TER A er a wanakiriki Na Davidi kua ior Nav Iserael yô.” (1 Utor 8:66) Sha mimi yô, er Solomon yange kaa nahan, “iveren i TER ngi ve a inyaregh, tom u nyoonyol seer ma kwagh sha i ga.”—Anzaakaa 10:22.
19. Kanyi se er ve se zua a averen a vesen hegen man gbem sha wono?
19 Se mba sha shighe u “eev mbu akaa la jim” mbu kar mbu til sha ityough ki “mure u akaa a doon a a lu van la” yô. (Mbaheberu 10:1) Yesu Kristu nyôr sha jim jim, sha iantom na i Zegepristi u sha injakwagh la, sha u una na injar i awambe na sha u i̱ lu iwom sha ci u mba ve ne naagh nagh kura jighjigh cii yô. (Mbaheberu 9:10, 11, 24-26) Sha ikyev i zege naagh kura man sha mne u se ne Aôndo iniaav mbi iwuese mbì mbí lu wang mbí lu a acôghol iyol ga, shi se ne mbí a asema a ase cii yô, se fatyô u yemen hemen hemen “saan saan a iember ken asema,” se lu veren ashe ke’ hemen keghen averen a Yehova una va va a mi mgbeghaa la.—Malaki 3:10.
Ú Na Mlumun Wer Nyi?
• Ka ityesen man ishimasurun i nyi se fatyô u zuan a mi sha kwagh u i pase sha kwagh u iniaav mbi nan sha ikyev i Tindi laa?
• Kanyi i̱ lu kwagh u or a vande eren hiihii cii ve a lumun naagh ku nana, man inja i kwagh la he’ a vese yô kanyi?
• Kanyi se fatyô u nan i̱ a fatyô u karen sha naagh ku nanden ku yange or kar a ishima nan na laa?
• Ka sha nyi igbenda a fatyô u tôôn mbamkombo mba Mbakristu karen sha naagh ku beme?
[Study Questions]
[Picture on page 10]
Yehova yange gema Yesu na naagh a mi sha u a̱ lu ipaa sha ci u myom u orumace
[Picture on page 12]
Cii man Yehova a̱ lumun mcivir wase yô, saa ma inja hôngor i môm tsô kpaa ia lu sha mi ga
[Picture on page 13]
Ka se lumun erdoo u Yehova ke’ igbar zum u se dugh kwaghpasen yô