Aver yem sha atineakaa

Aver yem sha mver u atineakaa

Ú Gema Mimi Hingir Kwagh Wou Kpa?

Ú Gema Mimi Hingir Kwagh Wou Kpa?

Ú Gema Mimi Hingir Kwagh Wou Kpa?

“I̱ gema ne sha mgem u he u mhen wen sha er né kar er ishima i Aôndo i lu yô man kwagh u a doo man a kom u rumun un man shi a lu vough la kpaa yô.”—MBAROMANU 12:2.

1, 2. Hii nan u̱ lun Orkristu ainge i lu kwagh u hegh ga?

 U LUN Orkristu ken ayange a masejime—“ashighe a ican” ne—ka kwagh u kiriki ga. (2 Timoteu 3:1) Kwagh u a lu jighilii yô, u̱ or a̱ dondo ikyav i Kristu yô, gba u saa naná hemba tar. (1 Yohane 5:4) Umbur kwagh u yange Yesu ôr sha kwagh u gbenda u Mbakristu la. Yange kaa ér: “Nyôr nen hen hunda u hogholoo, gadia gbenda u zan ken mtim la gbangese, ngu bele bele kpaa, man ior mba ve nyer her yô, ve ngee tsô. Gadia hunda hoghor, gbenda kpaa imbishi u u ze sha uma la, mbazuan a mi mba kpeghee tsô.” Shi a kaa ér: “Aluer anti or a sar nan pe van a Mo ityô yô, nana̱ nyiman iyol i nan, nana̱ tôô [kon] u nan ayange ayange, nana̱ dondo sha a Mo.”—Mateu 7:13, 14; Luka 9:23.

2 Aluer Orkristu zough a gbenda u hogholoo u ú ze ken uma la kera yô, kwagh u taver ugen u i gbe u nana er yô, ka u lun sha ú her. Hii nan ve kwagh ne a lu kwagh u tavere? Ka sha ci u iyoltseghan yase man batisema u se er la na hingir u Satan una eren ayom man atseregh sha avese. (Mbaefese 6:11) Ka a kpe iyol a nenge mbamyina asev nahan a yar tom a ve sha u nôngon menger mlu wase u ken jijingi la cirin a mi inya. Yesu je kpa yange orti nôngo wener una er un a̱ gba, nahan á er nan je ve una kera bende se ave ga?—Mateu 4:1-11.

Ayom A Satan A Eren La

3. Yange Satan môôr akperan a tan ken ishima i Ifa nena?

3 Wayo ugen u Satan a eren yô, ka u môôr akperan a tan ken asema a ase. Ka a ker ape myina a lu ken ikyáv yasev mbi utyaav mbi ken jijingi la. Sha hiihii la je, yange yar tom a imba ayom la sha Ifa, a pine ér: “Ka mimi je, Aôndo kaa er, né de ye atam a ma kon u ken sule ne gaa?” (Genese 3:1) Inja na yô, Satan lu kaan ér, ‘Á hii nan jim ve Aôndo una wa ú imba tindi i yangen we ngun yum nahana? Wener una yange ú kwagh u dedoo keng-e? Kpash, Aôndo fa je ér sha iyange i ú ya kon ne la, ashe aa bugh ú, ú hingir er Aôndo nahan, ú gba fan kwagh u dedoo man kwagh u bo!’ Satan ka môôr na ivor i akperan a tan ken ishima i Ifa la, maa gba keghen ér i̱ mende.—Genese 3:5.

4. Ka akperan a tan a nyi nahan aa fatyô u benden a ior mbagenev aingee?

4 Satan yaren tom a ayom ne ainge nena? Aluer se gbihi Bibilo yase i ôron man kwaghhenen wase u sha tseeneke la man mbamsen asev mba eren man tomshiren wase u Mbakristu man mbamkombo yô, se lu gbihin ayol a ase sha u akperan a mbagenev ve te la a̱ nyôr ken a vese yô. U tesen ikyav yô: “Hii nan ve se fe ser ka mimi u yange Yesu tese vough je nee?” “Sha mimi yô, angan ka ayange a masejime nee? Bee heela kera yô, se nyôr ken derianyom u sha 21 kpaa.” “Se haa angahar sha kpandehunda u Armagedon shinii, shin ngu ca ken hemen hiinii?” Aluer amba akperan a tan angara nahan due yô, kanyi se er sha u karen a á kera?

5, 6. Aluer akperan a tan va se ken ishima yô, kanyi i gbe u se er keng-e?

5 Yange Yakobu wa kwagh u wasen zum u a nger kwagh nahan la ér: “Aluer kwaghfan una yina mô wen yô, nana̱ sôn Aôndo u ka A na ior cii wuee, A kera kôhôn ashe ga la, tsô á na nan di je. Kpa nana̱ sôn sha jighjigh u nan, nana̱ de te akpelan sha ma kwagh ga, gadia or u tan akpelan yô, nan bee igôndomnger i ahumbe a mough a mi a yemen a mi yô. Imbaor la yô, nana̱ de kera henen er nana zua a ma kwagh hen Ter ga, ka or u asema ahar, nan ngu ta ta ta sha igbenda i nan cii.”—Yakobu 1:5-8.

6 Tsô, kanyi i gbe u se ere? Se za hemen u ‘sônon Aôndo’ ken msen u eren a̱ na se jighjigh u nan man mkav shi a̱ taver iniôngon i se nôngon sha gbaa u kwaghhenen u sha tseeneke sha kwagh u se hemba nyityô mpin shin akperan a se lu tan jimin cii. Shi se fatyô u pinen iwasen hen mba ve taver sha jighjigh u nan la, mayange se ta akperan ser Yehova una fatyô u nan se iwasen i kwagh a gbe se shami la ga ze. Yakobu shi kaa ér: “Gema nen ayol a en, na nen sha ikev i Aôndo man hendan nen a diabolo tsô una yevese ne. Kporom nen hen Aôndo, Un kpaa, Una kporom her a ven.” Een, aluer se mba kporom ikyua a Aôndo ken msen u eren man kwaghhenen yô, akperan a ase a tan la aa sambe kera.—Yakobu 4:7, 8.

7, 8. Ka akaa a nyi á fatyô u yaren tom a á sha u fan mciviraôndo u Yesu yange tese la, man ka unô ve kom sha ikyaren nee?

7 Sha ikyav i tesen yô, nenge ase mpin u i pin nahan ne, ér: Hii nan ve se fe ser mciviraôndo wase ne ngu kwagh môm a u yange Yesu tesen laa? U nan mlumun sha kwagh ne yô, ka igbenda i nyi i gbe u á nenge sha mi ve á fa? Bibilo tese ér gba u saa Mbakristu mba ikyoov vea lu a dooshima u mimi hen ayol a ve. (Yohane 13:34, 35) Saa vea tsegha iti i Aôndo, í í yer ér Yehova la. (Yesaia 12:4, 5; Mateu 6:9) Shi gba u vea samber a iti la sha u ior ve̱ fa í yô.—Ekesodu 3:15; Yohane 17:26.

8 Shi gbenda ugen u kaven mciviraôndo u mimi yô, ka u nan Mkaanem ma Aôndo icivir, ka Bibilo je la. Ka takerada u ú dugh tseer tseer, ú pase mlu u Aôndo man mbaawashima nav ken igbar yô. (Yohane 17:17; 2 Timoteu 3:16, 17) Heela tseegh ga, Mbakristu mba mimi mba yôôn Tartor u Aôndo ér ka ú tseegh ú lu ishimaverenkeghen i oruma va zuan a uma u tsôron shin tar u paradiso ye. (Marku 13:10; Mpase 21:1-4) Ka ve tile paleghaa a tar u patii u ú saa ishe shi gbenda u uma ve u hôngor ne. (Yohane 15:19; Yakobu 1:27; 4:4) Ka unô ve kom sha ikyaren ne ainge? Akav tese wang nahan ér mlumun ngu môm di tsô—ka Mbashiada mba Yehova.

Aluer Akperan a Tan Nga Ningir Her Ye?

9, 10. Kanyi se er sha u been a akperan a a lu ningir se ken ishima laa?

9 Kpa aluer akperan a tan nenger se di ye? Se er nena? Orfankwagh Tor Solomon na mlumun ér: “Wan wam, aluer u ngohol akaaôron am, man u koso atindi am her a we, je, er u ver ato ou sha kwaghfan, u ver ishima you sha mkav yô, een, aluer wea yila mkav, wea genger imo sha u keren mkav yô, aluer wea ker un er azurfa nahan, man wea ker un er akaa a injaa a i yer yô, nahan ú kav mcie u cian TER, mfe u fan Aôndo kpaa, ú zua a mi.” (Ka se se nger i yier ye.)—Anzaakaa 2:1-5.

10 Kwagh la ka kwagh u kundan iyol gaa? Aluer se ver ishima se kegh ato a kwaghfan u Aôndo tsung yô, “mfe u fan Aôndo kpaa, [se] zua a mi.” Een, mfe u Ter Uhembancii, u sha man tar ngu ca a vese ga aluer se mba ungwan mkaanem nam shi koson ma tsung yô. Inja na yô, ka u geman hen Yehova ken msen u eren man sha ikyev i kwaghhenen u or henen nan ikyangegh je la. Akaainjaa a i yer ken Mkaanem nam la aa fatyô u been a hanma akperan a tan cii sha iwasen i iwanger i mimi la.

11. Akperan a tan yange bende a wanakiriki u Elisha nena?

11 Ikyav i wang i i̱ tese ér msen u eren wasen or u civir Aôndo u̱ nan cie kwagh shin nan te akperan la ngi ken 2 Utor 6:11-18 la. Wanakiriki u Elisha yange ban a mkav u ken jijingi. Yange kera nenge e̱r akumautya a sha yange kase ve sha u wasen profeti u Aôndo, u̱ yange ikyumutya i Shiria kase un la ga. Tsô mciem gba wanakiriki la iyol, a ngor a kaa ér: “Kpei, terem! Sé er nana?” Elisha gema kaa ér nyi? A kaa a na ér: “De cie ga; gadia mba ve lu a vese, hemba mba ve lu a ve la iyenge.” Kpa yange lu u kwagh ne una wanger wanakiriki la nena? Yange fatyô u nengen a akumautya a sha la ga.

12. (a) Yange i bee a akperan a tan a wanakiriki la nena? (b) Se bee a nyityô akperan a tan cii ken avese nena?

12 “Nahan Elisha sôn er: TERE, shi bugh un ashe, a̱ nenge. Tsô TER bugh wanye la ashe; yô, nenge anyinya kua akeke a usu mgbough sha uwo la, kase Elisha.” Nahan Yehova na wanakiriki la sha u a̱ nenge a akumautya a yange lu kuran Elisha la. Nahan kpa ka u se ver ishima a imba iwasen i Aôndo ne ainge kpee ga. Umbur wer, wanakiriki u wasen profeti la yange lu a Bibilo jimin cii sha u una ôron una taver jighjigh u nan na ga. Kpa se mba a Bibilo. Aluer se yar tom a i̱ sha inja yô, jighjigh wase kpaa una fatyô u taver di nahan vough. U tesen ikyav yô, alaghga se fatyô u henen sha akaangeren kpishi á a pase kwagh u Yehova man atejir na u sha la yô. Kwagh ne una wanger or akperan a tan wang nana kav e̱r Yehova a lu a nongo u sha ú ú suen mbacivir un ken tom u tesen ior sha tar cii ne yô.—Yesaia 6:1-4; Esekiel 1:4-28; Daniel 7:9, 10; Mpase 4:1-11; 14:6, 7.

Kura Iyou You sha Ikyev i Ayom a Satan La!

13. Satan nôngon ér una tule ave a se ker sha mimi la kera nena?

13 Ka igbenda igen i nyi nahan Satan a yaren tom a mi u turen mlu wase u ken jijingi man mker u se ker ave sha mimi laa? Môm ken igbenda ne yô, ka idya i eren sha avegher a i wue wue la cii. Ken tar u kwagh u yaven a kwase shin nomsoor a hingir ú ihyundugh kuaa ne, i zer kpurun a asemberatii inya amba er u̱ nom shin kwase nzughur angahar nahan (ka ishember i panden lun ken ato guda i̱ tesen ér nom shin kwase undu ikyar u nan za yav a or shin kwase ugen je la) shin u za tsan kwanan gida (ka u za tsan a kwase shin nomsoor je la), asemberakaa ne de ishar hen kov u taryan u ye tor ken ú, i lu u̱ tar a̱ menger a̱ cir inya kpa saa ua ember gong gong keng ne. Usenema man televishen man uvidio mba samber a imba uma ne. Akaangeren shin ufoto mba ijimbav iv ken akaa a nan abaver, hemban je yô, Intanet. Imeen ngi keghen mba i hange ve u fan akaa ne la.—1 Mbatesalonika 4:3-5; Yakobu 1:13-15.

14. Hii nan ve Mbakristu mbagenev ve gbe ken to u atseregh a Satana?

14 Mbakristu mbagenev gba sha ikyev i mhange u i hange ve u fan akaa la, nahan ve hôngor mbamhen vev man asema a ve sha u kenger ufoto mba ijimbav shin mba i yaven a ior ker jighilii mbara je kpaa. Ve zungur ayol a ve ve gba ken mee u Satan a hônon la. Ashighe kpishi u eren nahan la ve a tso u urun u ken jijingi. Amba la kera za hemen u lun ‘anikundanev sha gbenda u kwaghbo’ ga. Ve kera mba ‘mbavesen sha mhen’ kpaa ga. (1 Mbakorinte 14:20) Hanma inyom cii ior udubu imôngo ka ve kimbi injar i mhembe u hemban atindiakaa a Mkaanem ma Aôndo ato la. Ve kera ‘hua ikyav mbi utyaav mbi Aôndo’ mbira mba a mbi iyol her ga.—Mbaefese 6:10-13; Mbakolose 3:5-10; 1 Timoteu 1:18, 19.

Kwagh u Se Lu a Mi Ne A̱ Gba Se Kwagh

15. Hii nan ve alaghga a taver mbagenev u nengen a mdoom ma dyako ve u ken jijingi laa?

15 Yesu kaa ér: “Né fa mimi, mimi kpaa una pase ne una tuhwa.” (Yohane 8:32) Yange gba u Mbashiada kpishi vea pase aeren a ve a tsuaa la kua azende a ve a ukwaghaôndo la kpaa vea tuhwa. Nahan vea hemba fan mdoom ma mpase-tuhwa u mimi a pasen ior a toho la. Kpa gema sha vegher ugen yô, agumaior a yange mbamaren vev yese ve ken mimi la alaghga a taver ve u kaven mdoom ma dyako ve u ken jijingi la. Mayange mba a vande lun ken kwaghaôndo u aiegh shin tar u ngun ú ú hembe kumen acin sha kwagh u mkundu-iyol u keren man icimbiv mbibov mbi mán man dang u eren u ú la kpaa ga. Sha nahan yô, alaghga ve fatyô u nengen a mkposo u vesen u a lu hen atô u paradiso wase u ken jijingi ne man tar u Satan ú ú saa ishe ne ga. Alaghga mbagenev vea gba uwer nahan imeen i benden mafo u megh ku tar ne sha u nengen kwagh u á lu saan ve la ia hemba ve agee!—1 Yohane 2:15-17; Mpase 18:1-5.

16. (a) Ka mbampin mba nyi nahan i gbe u se pine ayol a asa? (b) Kanyi i tese se shi i taver se ishima ér se̱ ere?

16 Gba u saa se nàndè ahôaveegh ve se fa er mnyoon man ican i yan i̱ lu yee? Akaa a a er a mbagenev i yen ve ga la tseegh kpa kuma u aa lu se ityesen gaa? Saa se hungwa shin “angbiôr” a tar ne sha u se nenge shin kwagh a̱ lu u á saan se yôô? (2 Peteru 2:20-22) Peteru yange umbur Mbakristu mba sha derianyom u hiihii, mba yange ve vande lun ken tar u Satan la, wener: “Ayange a a kar la zum u i lu eren er atôatyev a eren nahan la, kuma ve, er ve lu zenden ken ijimba i eren man asaren a bo man msôrom ma hunden man iniongo i gbilinigh man mbamkohol mba man msôrom man shi kwaghsôron u dang kpaa.” Sha mimi yô, gba u saa se er “ijimba i eren i ganden ikaa inya la” ve se fa er uma u saan ishe a lu ga. (1 Peteru 4:3, 4) Kpa mba gem mba tesen se atindi a Yehova a tseng a mlu u wang la sha Ayough a Tartor, á a lu ajiir a zuan a ityesen i Bibilo la. Shi i taver se ishima ér se̱ yar tom a agee a ase á henen sha kwagh la, sha er se pase ayol a ase wanger wanger e̱r se lu a mimi yô, nahan se gema mimi una hingir kwagh wase.—Yosua 1:8; Mbaromanu 12:1, 2; 2 Timoteu 3:14-17.

Iti Yase Gban Kan Di Kwamegh ku Zeren Tsô Ga

17. A hii nan ve se lu Mbashiada mba Yehova mba fan tomo?

17 Aluer se gema mimi hingir kwagh wase yô, se lu keren gbenda u karen un hen mbagenev kpaa sha hanma shighe cii. Kpa ú ngu wer ka u se kighir a kighir mba i gbe ve ishima ga la ga. (Mateu 7:6) Kpa shi, mayange á lu se iheen u pasen ayol a ase ser se mba Mbashiada mba Yehova ga. Aluer or a̱ tese anikyav di kpuaa ér sar nan sha u pinen a ishima i môm shin sha u lumun ér i̱ henen takerada ú u har sha Bibilo a nan yô, se wa iyol se kegh a kegh u karen jighjigh u nan wase a nan. Nahan cii kpa, kwagh ne tese ikyav ér gba u se vanden lun a ityakerada hanpe se lu cii—a̱ lu hen ya shin ken tom shin ken makeranta shin hen ijiir kasua shin sha ajiir a memen kpaa.—1 Peteru 3:15.

18. U pasen ayol a ase wang ser se mba Mbakristu la a fatyô u lun kwagh u wasen se tsung nena?

18 Ka sea pase ayol a ase wang ser se mba Mbakristu yô, se nyôôso ahendan a se hendan a numtan u Satan a te sha avese sha atseregh la. Aluer i mir iniongo i umbur mar u or shin i̱ Kirimishi shin a̱ lu ishor i gbidyen i mba ken afishi yô, mbaeren tom imôngo a or vea kaa ér, “Kwagh a̱ de gbe ú a via ga. Un ka Kwaseshiada u Yehova.” Ka sha ityôkyaa shon la i môm i môm man alaghga a gba ior uwer u eren asenge a dang sha ishigh yasegh ye. Sha nahan yô, u se pasen mtil wase u sha inja i Orkristu la ka iwasen yase tsung je, di vough er apostoli Peteru ngise tese nahan, ér: “Aluer ne mba nôngon kpogholoo sha kwagh u dedoo yô, ka an je nana gema á er ne kwagh u ifer ase? Kpa aluer nea yan ican sha ci u kwagh u perapera kpa, á saan ne iyol je; de cie nen m-ange ve ga, man ishima i̱ de te ne kwe kpaa ga.”—1 Peteru 3:13, 14.

19. Hii nan ve se fe ser se nyôr ken ayange a masejime ne yem ica tsung-nu?

19 Iwasen igen i geman mimi hingir kwagh wase yô, kwagh la una na se kav wang je ser angan ka ayange a masejime a tar u ngun je ne. Se fa je ser akaaôron a profeti a Bibilo kpishi nga masen kuren sha ayange a ase ne. * Ubombaakaav mba yange ve er ken derianyom u a kar la tese mimi u icin i yange Paulu ta er, “ken ayange a masejime yô, ashighe a ican aa va” la. (2 Timoteu 3:1-5; Marku 13:3-37) I sember ngeren kwagh ken pipaabaver i ter derianyom u sha 20 la sha itinekwagh i i kaa nahan la ér “Á Zeren Umbur Un Er Ka Kov u Saan Ishe.” Itinekwagh la kaa ér: “Inyom i 1999 la lu nyom i í hemba wuan ior cii i yange i lu vegher u sha uhar u derianyom u í hemba wuan ior ker cii yô.”

20. Hegen ka shighe u eren nyi kwagha?

20 Hegen ka shighe u vôron ne ga. Yehova ngu haan iveren sha zege mtese u tesen ior Bibilo u á lu zan hemen tar sha won cii sha u i̱ lu mpase hen akuraior cii ne, man i gbe tar je ior mba a̱ vande zuan a imba zege ityesen ne nahan ga. (Mateu 24:14) Gema mimi a̱ hingir kwagh wou, shi kar un hen mbagenev kpaa. U we zuan a uma u tsôron la har sha kwagh u ú eren hegen la. Uwer gban ngu ve a averen a Yehova ga. (Luka 9:62) Kpa gema ka shighe u ‘tilen dông kpoghor ga, eren tom u Ter ngegh je sha hanma shighe cii, gadia ne fa, ken Ter yô, tom wen ngu gbilin ga.’—1 Mbakorinte 15:58.

[Footnote]

^ Nenge ken Iyoukura, i Febewari 1, 2000 la, peeji 6-7 la. Ikyumhiange i sha 13-18 la time sha akav a vesen ataratar a tesen ér hii ken inyom i 1914 la je se nyôr ken ayange a masejime.

Baver We Kpa?

• Se fatyô u been a akperan a tan nena?

• Ka ityesen i nyi se fatyô u henen ken ikyav i wanakiriki u Elisha laa?

• Ka ameen a nyi nahan i gbe u se zeren kuran ayol a ase sha mi gbeme?

• Hii nan ve i gbe u se pasen ayol a ase wang ser se mba Mbashiada mba Yehova?

[Study Questions]

[Pictures on page 14]

Bibilo i henen hanma shighe man msen u eren la wasen se u been a akperan a tan

[Picture on page 15]

Yange i bee a akperan a tan a wanakiriki u Elisha la sha u tesen un mpase u sha mnenge

[Picture on page 16]

Mba tesen se atindi a Yehova a tseng a mlu u wang la ken Ayou a Tartor di vough er i̱ shin Benin i̱ i̱ lu heen ne nahan