Lu A Ishima I Cian Yehova
Lu A Ishima I Cian Yehova
“Ma ve lu ase a imbashima i cian Mo waan atindi Am cii iko gbem la.”—DUTERONOMI 5:29.
1. Á hii nan ve se fa dedoo ser yan sev a hungwa a av yô, á pase ior sha ikyev i mcie a tuhwa?
MCIEM kange sha orumace uderimbaanyomov imôngo hegen. Mciem ma cian ijen man ifer shin ityav cir ior udubu udubu imôngo ken ishimanyian gbem. Sha ityôkyaa ne yô, kwaghôron u bughun Ingyeren i Tesen Ian i Uumace Sha Won Cii la pase ishimaveren i van a tar u uumace mba ve lu ker cii vea lu a iember i a pase ve sha ikyev i mcie a tuhwa la. * Kwagh eren ka doon yô, Aôndo iyol na na se ishimataver ér imba tar la ia va—kpa a lu sha iniôngon i orumace ga. Yehova lu er ityendezwa sha ikyev i profeti na Mika wener ken tar na u he u perapera la yô, ‘ma or nana kera ta ior nav mciem iyol ga.’—Mika 4:4.
2. (a) Avur a Ruamabera taver se ishima ér se̱ cia Aôndo nena? (b) Zum u se tím sha e̱r i gbe u se cia Aôndo kpee la yô, ka mbampin mba nyi vea duee?
2 Kpa hide sha vegher ugen yô, mciem maa fatyô u lun kwagh u dedoo. Ken Ruamabera yô, i kimbir tan mbacivir Aôndo icin ér ve̱ cia Yehova kuma acin imôngo. Mose yange kaa a Mbaiserael wener: “Ka TER, Aôndo wou, cian Un ye, shi ka Un kpaa eren Un tom . . . ye.” (Duteronomi 6:13) Uderimbaanyomov mba karen imôngo yô, Solomon kaa wener: “Cia Aôndo, waan atindi Na iko; gadia ngun ka kwagh u ior cii ma ve er je ne.” (Orpasenkwagh 12:13) Se kpa se mba kaan a ior sha ikyev i tom wase u eren shiada, u mbatyomov mbashaav ve lu nengen sha ú ne ser, “cia nen Aôndo, na nen Un icivir.” (Mpase 14:6, 7) U seer sha mcie u Mbakristu cian Yehova la yô, shi gba u una doo ve ishima a ishima ve cii. (Mateu 22:37, 38) A er nan ve Aôndo una doo se ishima shi se cia un shon môm môm nee? Hii nan ve i lu hange hange u cian Aôndo u dooshima? Ka mbamtsera mba nyi se zua a mi aluer se mba a mcieaôndo yôô? U se̱ na mlumun sha mbampin mban yô, a gba u saa se hii kaven kwagh u a lu mcie u cian Aôndo la man e̱r imba mcie ne i we imaagh ki ikyaryan yase a Yehova yô.
Ihindi man Icivir man Mciem
3. Mcie u cian Aôndo wa nyi man nyi kere?
3 Mcie u cian Aôndo ka kwagh u i gbe u Mbakristu cii vea eren a Orgban ve je la. Môm ken mbampase mba i ne imba mcie ne yô, ér ka “ihindi i tan or iyol man icivir i civir Orgbanakaa man mcie u cian sulugha sha er se vihi un ishima ga la.” Nahan mcie u cian Aôndo bende a avegher ahar a uma wase: ieren yase a Aôndo man mnenge u se nenge anza a a ker a ihom la. Kpa ikyav tese wang je ér avegher a ahar ne cii nga hange hange shi gba u a ver ishima sha a zulee. Di vough er takerada u pasen asemberakaa u i yer ér Expository Dictionary of New Testament Words la u pase nahan, hen Mbakristu yô, imba mcie i sha icivir ne ka u ‘kôron mbamhange vev tsaha, sha akaa a ken jijingi man a iyolough kpaa.’
4. Á hii nan ve se lu a ishima i ihindi i Orgbanakaa ia ta se iyol shi se civir unu?
4 Á hii nan ve Orgbanakaa una lu se a ihindi iyol shi se na un iciviri? Ka sea tile sea nenge ikyôngough ki doon ashe kia samber gburumaa nahan ka i kpiligh se iyol kpishi, kua mngerem ma guusu shin ijem man mmir u iyange i doon kenger la. Mdoo ne ka a seer zum u ka sea kav, a ashe a ishima, ser ka uwegh ku Aôndo ku eren ityomaveegh ne yô. Heela tseegh ga, di er Tor Davidi nahan, zum u se kar ayol a ase sha akaa a kpilighyol a Yehova a gbe la yô, ka se nenge e̱r se gbe kwagh ga yô. “Er m veren ishima sha akaa a sha aôndo a a lu tom u u ahôaveegh Ou, ka uwer man asan a U ver a yô, or ngu nyi ve U umbur nana?” (Pasalmi 8:3, 4) U kwagh tan or ihindi iyol tsung ne, ne ka lun se u civir, man u civir di gem ne se u sughun Yehova shi wuese un sha akaa a a er sha ci wase cii. Davidi shi yange nger wener: “M ngu wuese We er U erem m lu kwagh u cieryol man u kpilighyol kpaa yô; ityom You kpiligh iyol, uma wam kpaa fa nahan dedoo!”—Pasalmi 139:14.
5. Hii nan ve i gbe u se cia Yehova, man ka ikyav i dedoo i nyi se lu a mi sha gbaa ne?
5 Ihindi i tan se iyol man ishima i civir la i ne mciem ma dedoo man ma sha icivir ma cian tahav mbu Aôndo a lu a mi sha inja i Orgbanakaa la kua tahav nav mbu a lu Orhemen u vough u hemen sha won cii la. Ken mpase u sha mnenge u yange apostoli Yohane nenge a “mba ve hemba inyam la man shi eev mbu i” la—ka mlu u mba i shigh ve mkurem ve dondon Kristu mbara ve lu sha la je la—nahan a yôô wener: “We Ter, Aôndo, Uhembanagee, ityom You i vese, i kpiligh iyol kpaa. Igbenda You ka jighjigh man shi mimi kpaa, We, Tor u akuraior cii. We, Tere, ka an je nana cia U ga, man shi ka an nana civir iti You kpaa ga?” (Mpase 15:2-4) Mciem ma cian Aôndo, ma ma lu mcie u cian mhembe na sha icivir la, ma na mba ve hemen vea Kristu imôngo ken Tartor u sha la ve na Aôndo icivir sha er a lu a tahav mbu hemban cii yô. Ka sea time sha akaa a Yehova a er cii kua gbenda u a hemen sha man tar sha perapera la yô, ka se kera lu a ityôkyaa i dedoo i cian un gaa?—Pasalmi 2:11; Yeremia 10:7.
6. Hii nan ve i gbe u se lu a sulugha iyol sha er se vihi Yehova ishima ga?
6 U seer sha ihindi man icivir yô, gba u mcie u cian Aôndo una wa mcie u cian sulugha sha er se kera vihi un ishima shin se hemba un ato ga la ker. Sha ci u nyi? Ka sha ci u, shin er Yehova a ‘mgbough a mhôônom ma zungwen’ nahan kpaa, gba u se umbur ser “u tsahan yô, deen ga.” (Ekesodu 34:6, 7) Shin er Yehova a lu u dooshima shi a zungu mhôônom nahan kpaa, lumun ifer man isholibo i eren sha apera la ga. (Pasalmi 5:4, 5; Habaku 1:13) Ior mba ve eren akaa a a lu a ifer sha ishigh ki Yehova sha apera shi ve gem ishima ga shi ve hendan a na la vea yem iyol ishô ga. Apostoli Paulu una kera kaa ga yô, “u gban sha ikev i Aôndo u uma yô, ka kwagh u cier iyol je.” U lun a sulugha iyol sha er se gba ken imba mlu la ga la ka mkor hen avese.—Mbaheberu 10:31.
“Var Nen a Na”
7. Ka atôôkyaa a nyi se lu a mi a suur sha tahav mbu Yehova mbu waren or laa?
7 Mcie u cian Aôndo sha icivir man mfe u fan tahav nav mbu cieryol la ka akaa a hiihii a aa na se suur sha Yehova shi se lu a vangertiôr hen a na je la. Di vough er wanye u kiriki ka nana lu a ter u nan ikyua ve kwagh a za nan iyol ga nahan, kape se kpa se lú ken uwegh ku Yehova ku kuran se la ve ishima i̱ nyian se ga je la. Nenge kwagh u yange Yehova yima Mbaiserael due a ve ken Igipiti kera ve ve er la: “Mbaiserael nenge zegetom u TER A er sha Mbaigipiti yô, tsô ior cia TER, ve na TER jighjigh.” (Ekesodu 14:31) Shi kwagh u yange er a Elisha la kpa tese ér mimi je “ortyom u TER ka a haa afo a wa mbacian Un atô, a yima ve kpaa.” (Pasalmi 34:7; 2 Utor 6:15-17) Mhii u kwagh u ior mba Yehova mba ainge man shi alaghga kwagh u a er a vese ayol a ase la tese ér Aôndo tesen agee a na la sha ci u ior nav mimi. (2 Kroniku 16:9) Nahan se hingir u va fan ser “sha mcie u cian TER la, ishima á taver or.”—Anzaakaa 14:26.
8. (a) Hii nan ve mcie u cian Aôndo a mgbeghan se u zenden sha igbenda na? (b) Pase er i gbe u se “var” a Yehova yô.
8 Mciem ma dedoo ma cian Aôndo la ma ne msuur u suur sha a na shi lun vangertiôr tseegh ga kpa shi ka ma mgbegha se u zenden sha igbenda na kpaa. Zum u Solomon tsegha tempel yô, a er msen hen Yehova wener: “Sha u [Mbaiserael] ve̱ cia U, ve̱ zenden sha igbenda You, sha ayange a uma ve cii, ken tar u U ne uter asev ne.” (2 Kroniku 6:31) Mose lu vande kaan a Mbaiserael ér: “Dondo nen TER, Aôndo wen, cian nen Un, waan nen atindi Na iko, ungwa nen imo Na, civir nen Un, var nen a Na.” (Duteronomi 13:4) Er avur ne a tese wanger wanger nahan, msar u i saren or u zenden sha igbenda i Yehova shi ‘varen’ a na la duen ka lu ken msuur u nan suur sha Aôndo la kua vangertiôr u nan lu a mi hen a na la kpaa. Een, mcieaôndo ne se mba ongo imo i Yehova shi se mba civir un shi se mba varen a na di er wanye u kiriki ka nan kamber ter u nan u nan suur sha a nan shi nan lu a vangertiôr hen a nan la ave gban nahan.—Pasalmi 63:8; Yesaia 41:13.
U Aôndo Doon Se Ishima la Ka u Cian Un Je La
9. Kanyi mzough i̱ lu hen atô u mdoo u Aôndo doon or ishima man mcie u cian Aôndo laa?
9 Sha mnenge u Ruamabera yô, mayange u cian Aôndo la yange mdoo u un doon or ishima la ga. U̱ kwagh ma a lu nahan yô, yange i gema i wa a wa Mbaiserael kwagh ér, “cian TER . . . zenden sha igbenda Na cii, man A̱ doo u ishima” kpaa. (Duteronomi 10:12) Nahan, mcie u cian Aôndo man mdoo u Aôndo doon or ishima la ve zua ikpi kôôr. Mcie u cian Aôndo la mgbeghan se u zenden sha igbenda na, man kwagh ne di gem tesen ikyav i mdoo u á doo se ishima la. (1 Yohane 5:3) Kwagh ne gba iliam sha ci u or ka nana doo se ishima yô, se cia u vihin nan ishima, man ka se er i lu sha mi kpaa. Yange Mbaiserael vihi Yehova ishima sha inja ve i hemban ato ken taaikyôngo la. Nahan yô, mayange se soo u eren ma kwagh u una na Ter wase u sha la ishimavihin ga. (Pasalmi 78:40, 41) Kpa sha vegher ugen yô, e̱r ‘mba ve cie TER mbara ve doo Un ishima’ yô, ikyo yase i wan man mimi wase la ne ka saan un iyol. (Pasalmi 147:11; Anzaakaa 27:11) Mdoo u Aôndo a doo se ishima la ka a mgbegha se u eren ishima na, shi mcie u cian Aôndo la yangen se u vihin un ishima. Anza ne zua iyol i á kpian, á hendan a hendan a ayol í á ga.
10. Yesu yange tese wener doo un u cian Yehova nena?
10 Uma u Yesu Kristu la tese wang e̱r Aôndo una fatyô u doon se ishima shi se cia Aôndo shon môm môm yô. Profeti Yesaia lu ôr kwagh u Yesu nahan wener: “Jijingi u TER Una lu sha a Na, ka Jijingi u kwaghfan man u mkav, Jijingi u wasen henen kwagh man u ageegh, Jijingi u mfe man u cian TER.” (Yesaia 11:2, 3) Sha kwagh u kwaghôron u profeti ne a kaa yô, yange jijingi u Aôndo mgbegha Yesu sha u a̱ cia Ter na u sha la. Heela tseegh ga, kwagh u se nenge a mi yô, imba mcie ne yange i yuhwa ikyav ga, kpa i̱ gema i̱ lu imbor i mkom. Yange saan Yesu iyol u eren ishima i Aôndo shi eren sha u i̱ doo un yô, shin yange a̱ lu sha ashighe a taver tsung je kpaa. Zum u a an vanger a ku u yange lu u a wua un sha kon ican la yô, a kaa a Yehova ér: “I̱ de eren sha ishima Yam ga, i̱ er sha ishima You.” (Mateu 26:39) Sha ci u imba mcieaôndo ne yô, Yehova ungwa zamber u Wan na doo doo shi taver un ishima shi yima un ken ku kpaa.—Mbaheberu 5:7.
U Henen u Cian Yehova
11, 12. (a) Hii nan ve i gbe u se hen u cian Aôndo keng ne? (b) Yesu tese se e̱r se cia Yehova nena?
11 Er ka sea tagher a agee shin tahav mbu kpilighyol mbu sha gbaaôndo ve se cia iyol gighir nahan kpa, mcie u cian Aôndo yô, gbe van kwa môm kpoo ga. Ka nahan ve Yesu Kristu, u a lu Davidi u Vesen la yange lôhô se ken kwaghôron u profeti nahan ye, ér: “Va nen, ne mbayev, va ver nen ato her a mo; me tese ne u cian TER.” (Pasalmi 34:11) Se fatyô u henen u cian Yehova sha ikyev i Yesu nena?
12 Yesu tese se u cian Yehova sha u wasen se u kaven e̱r Ter wase u sha a lu or u doon tsung yô. (Yohane 1:18) Ikyav i Yesu iyol na la i tese e̱r Aôndo a henen kwagh shi a eren a mbagenev kpaa la, gadia Yesu bee mlu u Ter na tôô ave sha. (Yohane 14:9, 10) Heela tseegh ga, sha ikyev i naagh ku Yesu yô, ka se ar a Yehova zum u se er msen ser a̱ de se a asorabo ase la. Ikyav i mhôônom ma zungwen ma Aôndo ne tseegh kpa ka ityôkyaa i vesen i i gbe u se cia un yô. Orpasalmi yange nger kwagh ér: “Kpa We U ngu a mde u asorabo, sha er á cia U yô.”—Pasalmi 130:4.
13. Kanyi akaa i ter ken Anzaakaa sha alô sha alô sha u wasen se u cian Yehova?
13 Takerada u Anzaakaa tese akaa a wasen se u lun a mcieaôndo la sha alô sha alô. “Wan wam, aluer u ngohol akaaôron am, man u koso atindi am her a we, je, er u ver ato ou sha kwaghfan, u ver ishima you sha mkav yô, een, aluer wea yila mkav, wea genger imo sha u keren mkav yô, . . . nahan ú kav mcie u cian TER, mfe u fan Aôndo kpaa, ú zua a mi.” (Anzaakaa 2:1-5) Nahan, u sè cia Aôndo yô, a gba u se hen Mkaanem nam, se nôngo taveraa sha u kaven ityesen i ma nahan se ver ishima zulee sha kwaghwan u ma la.
14. Se dondo kwaghwan u yange i wa ator a Iserael la nena?
14 Yange i wa hanma tor u ken Iserael u tsuaa la tindi ér nana̱ nger kôpi u Tindi ne ‘nana̱ ôron ker sha ayange a uma u nan cii; sha u nana̱ hen u cian TER, Aôndo u nan, man u wan akaaôron a tindi ne cii iko yô.’ (Duteronomi 17:18, 19) Aluer ka u se hen u cian Yehova yô, kape u ôron Bibilo shi henen i̱ kpa i lu hange hange hen a vese je la. Se nguren eren sha akaawan a Bibilo ken uuma asev yô, se gba zuan a mkav man mfe u Aôndo kule kule. Nahan se “kav mcie u cian TER” la, sha ci u se nenge liba i dedoo i i dugh ken uuma asev la shi ikyaryan yase a Aôndo la ia gba se kwagh kpaa. Heela tseegh ga, aluer mbabeenyol man agumaior cii nga kohol a mbajighjigh imôngo yô, vea fatyô u keghen ato a ityesen i Aôndo shi henen u cian un shi zenden sha igbenda na kpaa.—Duteronomi 31:12.
Saan Hanmaor u Nan Cie Yehova Cii Iyol
15. Mcie u cian Aôndo la zua ityô sha mcivir u se civir un la nena?
15 Sha kwagh u i ôron i ze a mi ave ne yô, se fatyô u nengen e̱r mcie u cian Aôndo la i lu kwagh u dedoo u i gbe u se cii se eren yô, gadia ka tamen kwagh ken mcivir wase u civir Yehova je la. Ka a na se suur sha a na se hunde ishima shi se zende sha igbenda na shi se var a na kpaa. Mcie u cian Aôndo una fatyô u mgbeghan se u kuren iceghzwa yase i iyoltseghan la hegen man zan zan gbem sha won, di er Yesu Kristu kpa lu er nahan.
16. Er nan ve Yehova a taver se ishima ér se̱ cia unu?
16 Mayange mcie u cian Aôndo ka u gban duran iyol gighir gighir shin yangen se kwagh kpaa ga. Bibilo na se ishimataver ér: “Hanma or u nan cie TER, shi nan zenden sha igbenda Na yô, saan nan iyol.” (Pasalmi 128:1) Yehova taver se ishima ér se̱ cia un sha ci u a fa e̱r imba ieren la ia kula se yô. Se nenge a ikyo na i wan sha dooshima ne ken mkaanem nam ma yange ôr a Mose la: “[Mbaiserael] ma ve lu ase a imbashima i cian Mo waan atindi Am cii iko gbem la, sha er á kpe ve iyol a ônov vev cii gbem sha won yô.”—Duteronomi 5:29.
17. (a) Kanyi mtsera se zough a mi ken mcie u cian Aôndo? (b) Ka gbaa u mcieaôndo u nyi i gbe u a nenge sha mi ken kwaghhenen u a dondo nee?
17 Shi kape aluer se na asema ase sha u cian Aôndo ve se yar se wua je la. Sha nyi igbenda? Hiihii yô, imba ieren la ia na a doo Aôndo a vese shi ia kporom a vese ikyua a na kpaa. Kwagh u yange er la yange na Davidi fa iyol na wener “Una na mba ve cie Un la kwagh u a sar ve yô, man shi Una ungwa mliam vem, Una yima ve kpaa.” (Pasalmi 145:19) Sha uhar yô, mcieaôndo una fatyô u nan se mtsera sha ci u una bende a mnenge u se nengen kwaghbo la. (Anzaakaa 3:7) Gbaa kwaghôron u a dondo ne una tôv sha igbenda i imba mcie ne i kuran se sha ikyev i kwaghbo u ken jijingi la, shi una hide a umbur se akav a tesen a ken Ruamabera a ior mba yange ve cia Aôndo shi ve palegh kwaghbo la kpaa.
[Footnote]
^ Alegh a Hemen Mzough u Ityar Cii la yange zua nger Ingyeren i Tesen Ian i Uumace Sha Won Cii la sha uwer u Disemba 10, 1948 la.
Ú Fatyô u Nan Mlumun sha Mbampin Mban Kpa?
• Ikyav i mcie u cian Aôndo yô ka nyi, man benden a vese nena?
• Kanyi mzough i̱ lu hen atô u mcie u cian Aôndo man u zenden vea Aôndo?
• Ikyav i Yesu la i tese ér mcie u cian Aôndo zua sha mdoo u i gbe u Aôndo a doo or ishima la nena?
• Ka sha nyi igbenda se lu a ishima i cian Yehova?
[Study Questions]
[Picture on page 23]
Yange i wa utor mba Iserael tindi ér ve̱ nger kôpi u Tindi ve̱ lu a mi sha er vea ôron hanma iyange yô
[Picture on page 24]
Mcie u cian Yehova ne se u suur sha a na er wan ka nan suur sha ter u nan nahan
[Picture Credit on page 21]
Asan: Foto sha ikyev i Malin, © IAC/RGO 1991