Yehova Ka Ijiir Yase I Yeren

“Gadia ka We, U lu ijiir yam i yeren ye, TERE. . . . Kwagh u bo una tser u ga.”—PASALMI 91:9, 10.

1. Hii nan ve se fatyô u kaan ser Yehova ka ijiir yase i yerene?

 YEHOVA ka ijiir i yeren i mimi hen ior nav. Aluer se mba civir un a ishima yase i môm yô, alaghga sea lu yan ‘ican sha hanma ian kpa ia her se a her ga. A̱ lan se ishima cii kpa se hunde ishima kera ga. A̱ tôvon se a ican kpa i ta se kera ga. A̱ kôr se a̱ ta inya, kpa a wua se ga.’ Sha ci u nyi? Sha ci u Yehova na se “agee a hemban la.” (2 Mbakorinte 4:7-9) Een, Ter wase u a lu sha la wase se u dondon uma u sha inja i Aôndo, shi se fatyô u kôron mkaanem ma orpasalmi man ken ishima. Yange kaa wener: “Gadia ka We, U lu ijiir yam i yeren ye, TERE. U gema Uhembansha hingir ijiir you i teman; kwagh u bo una tser u ga, ma bokwagh u vihin una mgbôghom a tenti wou kpaa ga.”—Pasalmi 91:9, 10.

2. Kanyi a fatyô u ôron sha kwagh u Pasalmi 91 la man uityendezwa mba ve lu keregh laa?

² Alaghga ka Mose yange nger mkaanem ma Pasalmi 91 man ye. I nger iti i Mose sha ngeren u sha ityough ki Pasalmi 90 la ér ka un a lu orngeren ye, shi Pasalmi 91 u a dondo la ngu a ma kwaghngeren  u tesen or ugen u nan nger un ga. Alaghga yange Pasalmi 91 lu gercam, inja na yô, alaghga yange or hii nderan icam la (91:1, 2), nahan mba lumun mbara ve mase lumun í (91:3-8). Alaghga yange a̱ been yô, shi i ungwa ikyenge i ornderan la (91:9a) maa mbaatsamev ve lumun gidighaa (91:9b-13). Nahan alaghga ornderan la yange nan mase kengese asember a masetyô la. (91:14-16) Er i lu cii kpa, Pasalmi u sha 91 la tôndo zwa u nan nongo u Mbakristu mba i shigh ve mkurem la mkor u ken jijingi shi nan nongo u u lu akar a ve u u tsegha ayol ave la imba ishima taver shon kpaa. * De se nenge sha pasalmi ne sha mnenge u ior mba civir Yehova mban cii.

Mkor ken ‘Ijiir i Yeren i Aôndo’

3. (a) Ka nyi i̱ lu “ijiir i yeren i Uhembansha”? (b) Ka nyi ka se zua a mi sha u ‘tsan ken mure u Uhembanagee cii’ laa?

³ Orpasalmi wa icam wener:“Or u nan tem ken ijiir i yeren i Uhembansha yô, nana tsa ken mure u Uhembanagee cii. Me kaa a TER mer: U ngu ijiir yam i yeren man iyouutya yam, Aôndo wam u m suur sha a We ne.” (Pasalmi 91:1, 2) “Ijiir i yeren i Uhembansha” la ka ijiir i sha ikyav í mkor wase, man hemban cii je yô hen mba i shigh ve mkurem mbara, ka ve mba kwagh a hembe gban Diabolo a ve yum je la. (Mpase 12:15-17) Ka er se lu ior mba ve lu tsan vea Aôndo er ior vannya mba ken jijingi nahan yô, ga yô ma á tim se kera cii. Er se lu ‘tsan ken mure u Uhembanagee cii’ yô, ka se zua a mure u mkor u Aôndo la. (Pasalmi 15:1, 2; 121:5) Ma ijiir i yeren waren shin i hemban taver a i Ter Uhembansha, Yehova ngi ga.—Anzaakaa 18:10.

4. Ka igbenda i nyi “orhônoninyon,” Satan a yaren tom a mi, man ka se er nan ve se wara?

⁴ Orpasalmi seer kaan ér: “Gadia ka Wen [Yehova], Una yima u sha kwar u orhônoninyon, sha bouange u timin la ye.” (Pasalmi 91:3) Ashighe agen or hônon inyon u ken Iserael u ngise la yange nan yar tom a kwar shin kwaghhônon sha u kôron inyon. Ken atô u ikyar i “orhônoninyon” Satan a lu a mi la yô, ka ifer na man “ayom” a na la. (Mbaefese 6:11) Ka i hôn ikyar i ken myer ne sha igbenda i se zenden sha mi sha u meen se ér se̱ gba ken ifer nahan mlu wase u ken jijingi la a̱ vihi. (Pasalmi 142:3) Nahan kpa er se gem ijime a ifer yô, “uma wase war er inyon i ka i war sha kwar” la nahan. (Pasalmi 124:7, 8) Se ember kpishi er Yehova a war se sha ikyev i “orhônoninyon” u ifer la je zua ga!—Mateu 6:13.

5, 6. Ka “bouange” u nyi a ve a ‘mtim’ jimi, kpa er nan ve i lu u ior mba Yehova vea gba sha ikyev na ga?

⁵ Orpasalmi ter “bouange u timin la.” Er icôron uange i tsaren nahan, kwagh ngu u̱ a lu “timin” tsombor u uumace man mba ve lumun a hementor u Yehova yô. Sha gbaa ne yô, Arnold Toynbee, or u timen sha akaa a mbayiase nger wener: “Er yange Ityav mbi Tar cii Mbi sha II mbi been je tsô, mdoo u tar u or hemban doon nan ishima a ú mbagenev la seer kuma kwa har sha ityar i lun a tseeneke u í la . . . Inja i orumace i hegen ngi seer van a va a mpav cii.”

⁶ Ken uderimbaanyomov mba karen mbara cii, mbahemenev mbagenev ndera kenden atôndo a num hen atô u ityar a ityar. Shi ve hanger ér i̱ civir ve shin ieev atô kposo kposo shin akav agenegh kpaa. Kpa mayange je Yehova na ian i ior nav mbajighjigh ve̱ gba imba “bouange” ngira nahan ga. (Daniel 3:1, 2, 20-27; 6:7-10, 16-22) Er se lu mzough u anmgbianev mba doon ishima mba sha tar cii yô, se mba civir Yehova un tswen, shi se mba til pareghaa e̱r Ruamabera a tese nahan shi se mba sangen a sange sha dooshima ga kpa se kav ser “ken hanma ikurior yô, or u nan cie [Aôndo], nan eren perapera kpaa yô, Una rumun nan.” (Aerenakaa 10:34, 35; Ekesodu 20:4-6; Yohane 13:34, 35; 17:16; 1 Peteru 5:8, 9) Shin er se lu yan ican je i lu “timin” se sha gbenda u tôvacan sha ci u se mba Mbakristu yum nahan kpa, se mba a iember shi mba kuran se ken jijingi “ken ijiir i yeren i Uhembansha” la.

7. Yehova kor se sha ‘akper a na’ nena?

⁷ Er Yehova a lu ijiir yase i yeren yô, ka se zua a msurshima ken mkaanem man ér: “Una cir u sha akper a Na, ka ken atô u akper a Na je, ú yer ye; mimi Na ka perutya man akuvautya.” (Pasalmi  91:4) Aôndo kor se, di er ngô inyon ka a purugh a karen sha sha u kuran wan na nahan. (Yesaia 31:5) ‘Una cir se sha akper a na.’ Inyon ka i yar tom a akper a i̱ sha u cirin ônov nav, kuran ve sha ikyev i akaa a yaren ikyôr. Akper a Yehova a sha injakwagh la nga kuran se di er ônov mba inyonov nahan, sha ci u se yer ken ijiir i waren, ken nongo u Kristu u mimi la yô.—Rutu 2:12; Pasalmi 5:1, 11.

8. “Mimi” u Yehova la ka zege perutya man iyou i utya nena?

⁸ Se mba suur sha “mimi” shin sha perapera. Ngu inja er ka perutya u vesen u sha ayange a tsuaa u ashighe kpishi yange u lu igbanger er ka hunda man u kehe u kuma u cirin iyol i or ci ca cii la nahan. (Pasalmi 5:12) Vangertiôr u lun a mi ken imba mkor la una bee se mciem iyol kera. (Genese 15:1; Pasalmi 84:11) Er jighjigh u nan wase kpa a lu nahan, mimi u Aôndo ka zege perutya u mkor u pirin avaan a usu a Satan shi yangen azu a orihom kpaa. (Mbaefese 6:16) Shi ka iyouutya kpaa, ka imaagh ki taver gbang gbang ki se yer ker se til dông yô.

‘Sé Kera Cia Ga’

9. Hii nan ve tugh mbu lu shighe u cieryolo, kpa hii nan ve se cie mbu ga?

⁹ Sha kwagh u mkor u Aôndo a lu kuran se la yô, orpasalmi kaa ér: “Ú kera cia mcieryol u utu mayange ga, shin ivaan i i keren i atetan la kpaa ga, shin bouange u a zenden ken ime kpaa ga, shin mtim u timin sha iyange sha tembe kpaa ga.” (Pasalmi 91:5, 6) Er i hembe eren akaabo kpishi ken ime yô, tugh mbu a fatyô u lun shighe u cieryol kpishi. Ken atô u ime i ken jijingi i i lu cirin tar hegen ne yô, ashighe agenegh mbaihomov asev ka ve gema sha ayom sha er vea nôngo a vihi mlu wase u ken jijingi man shi vea yange tom wase u kwaghpasen ne kpaa yô. Kpa ‘se cia mcieryol u utu mayange ga’ sha er Yehova a lu kuran se yô.—Pasalmi 64:1, 2; 121:4; Yesaia 60:2.

10. (a) Alaghga “ivaan i i keren i atetan la” ia lu nyi, man se mba eren nena sha kwagh u í? (b) Ikyav i “bouange u a zenden ken ime kpaa” la ka nyi, man hii nan se cie un ga?

¹⁰ Ka inja er “ivaan i i keren i atetan la” ngi tesen num zwaa nahan. (Pasalmi 64:3-5; 94:20) Er se gbe uwer ga se lu ôron kwaghôron u mimi her yô, ahendan a ken igbar a ka i va a mi sha icighan tom yase ne la ka i lu gbilin kwagh. Bee kera yô, se mba cie “bouange u a zenden ken ime kpaa ga.” Bouange ne ka u sha injakwagh u yange tsev ken atô u angôghime u tar u ú lu uange sha anza a ú man kwaghaôndo u ú shi ú lu sha ikyev i tahav mbu Satan ne. (1 Yohane 5:19) Ka mbu vihi or mhen man ishima tsung, nahan mbu na ior ve lu ken ime vé kera kav kwagh u Yehova man mbaawashima nav man mbamne nav mba sha dooshima la ga. (1 Timoteu 6:4) Er se lu a iwanger i ken jijingi kpishi yô, icile tsô kpa i tenger se ken atô u angôghime ne ga.—Pasalmi 43:3.

11. Kanyi ia er mba “mtim u timin sha iyange sha tembe” a kohol ve laa?

 ¹¹ “Mtim u timin sha iyange sha tembe” la kpa te se mciem iyol ga. Alaghga tsô “iyange sha tembe” la i tile sha ityough ki kwagh u i yer ér iwanger i taregh la. Mtim u ken jijingi ka a kohol mba ve gbe ken isharen i uyôughyôughmbaakaav mba ú la cii. (1 Timoteu 6:20, 21) Er se lu yôôn loho u Tartor vangertiôr ne, se cia mbaihomov asev ga, sha ci u Yehova ka Orkuran se. —Pasalmi 64:1; Anzaakaa 3:25, 26.

12. Ior udubu imôngo vea “gba” ken imbusu i unô, man vea gba sha nyi igbenda?

¹² Orpasalmi za hemen wener: “Shin er ior dubu vea gba inya hen imbusu you, man ior dubu pue hen uwegh ough ku yanegh kpaa, we yô, una mgbôghom a we ga. Sha ashe ou ú nenge a nenge iyevoron i á or mbaaferev la.” (Pasalmi 91:7, 8) Ior kpishi “gba inya” ken ku u ken jijingi hen “imbusu” yase sha ci u vé venda ér Yehova a̱ de lu ijiir ve i yeren ga. Sha nahan yô, “ior dubu pue” gba hen ‘uwegh ku yanegh’ ku Iserael u ken jijingi u ainge ne. (Mbagalatia 6:16) Kpa aluer se mba Mbakristu mba i shigh ve mkurem la shin se a̱ lu akar a ve a a tsegha ayol a ve la kpaa, kwagh a er se ken “ijiir i yeren” i Aôndo la ga. Se ta ashe se ‘nenge a nenge iyevoron i í oron mbaaferev la,’ mba ka ve lu sundan mzeyol ken tom kasua man ukwaghaôndo  man igbenda igenegh la.—Mbagalatia 6:7.

‘Kwagh u Bo Una Tser Se Ga’

13. Ka akaabo a nyi a tseren se ga, man ka sha ci u nyi?

¹³ Er mkor u kuran tar ne a lu soghon haan inya cii nahan kpa, se ver Aôndo hiihii shi se mba zuan a ishimataver ken mkaanem ma orpasalmi yange kaa la, ér: “Gadia ka We, U lu ijiir yam i yeren ye, TERE. U gema Uhembansha hingir ijiir you i teman; kwagh u bo una tser u ga, ma bokwagh u vihin una mgbôghom a tenti wou kpaa ga.” (Pasalmi 91:9, 10) Een, Yehova ka ijiir yase i yeren. Shi se na Aôndo Uhembansha hingir ‘ijiir yase i teman,’ hen pe se zough a mkpeyol yô. Se wuese Yehova er a lu Tor u Hemban Cii yô, se ‘tema’ ken a na er Imbor i mkor wase yô, shi se mba yôôn loho u dedoo u Tartor na kpaa. (Mateu 24:14) Nahan, ‘kwagh u bo una tser se ga’—môm ken akaabo a i vande pasen ken pasalmi ne tsô kpa una tser se ga. Shin shighe u ka sea lu vea mbagenev imôngo ken akaabo amba er tar-tenger man ijeverahumbe man mngerem ma kuwan ior man ijen i gban man ityav mbi timin ior tsung je kpa, nga vihin jighjigh u nan wase shin mkor u se lu a mi ken jijingi la ga.

14. Er se lu mbacivir Yehova yô, hii nan ve se gbe ken bokwagh u vihin tsung la ga?

¹⁴ Mbakristu mba i shigh ve mkurem mbara mba inja er ka ushirmbaiorov mba lun ken utenti paleghaa a tar u ungun ne nahan. (1 Peteru 2:11) ‘Ma bokwagh u vihin môm una mgbôghom a tenti ve kpaa ga.’ Aluer se mba a ishimaverenkeghen i yemen sha shin i lun shin tar kpaa, se mba ior i tar ne ga, shi se gba ken bokwagh u vihin tsung u ken jijingi er idya man u soon uyôughyôughmbaakaav man kwaghaôndo u aie man u civir “inyam” man “eev” mbu i̱ la ga, ka Mzough u Ityar Cii la je la.—Mpase 9:20, 21; 13:1-18; Yohane 17:16.

15. Mbatyomov mba wasen se sha nyi gbenda?

¹⁵ Sha kwagh u mkor u i kor se la yô, orpasalmi seer ér: “Gadia [Yehova] Una wa mbatyomov Nav kwagh sha a we, er ve̱ kuran we sha igbenda you cii; vea tôô u sha ave ve je, sha er u̱ de kem nguhar sha iwen ga yô.” (Pasalmi 91:11, 12) I na mbatyomov tahav mbu kuran se. (2 Utor 6:17; Pasalmi 34:7-9; 104:4; Mateu 26:53; Luka 1:19) Mba kor se ‘sha igbenda yase cii.’ (Mateu 18:10) Mbatyomov mbá tesen se gbenda shi mba kuran se er se lu mbayôôn angwe u Tartor yô, sha u se̱ de nôngon gbeev ken mlu u ken jijingi ga yô. (Mpase 14:6, 7) Shin ‘awen’ inja er mbamyange mba yangen tom wase la je kpa fatyô u nan se gbeev mbu nôngon shi nan se u undun mlumun u sha icighan la ga.

16. Num tan u “gumbegha” man u “igbinde” kaha kposo nena, man se er sha kwagh ve nena?

¹⁶ Orpasalmi za hemen wener: “Ú ndyar begha kua igbinde kpaa; gumbegha kua iyô kpaa ú ndyar ve shin angahar.” (Pasalmi 91:13) Er gumbegha ka a due ken igbar, a ta num sha kwagh jighilii nahan, mbaihomov asev mbagenev kpaa ka ve tese mhendan u hendan a vese ken igbar sha u wan atindi a yangen tom wase u pasen kwagh je la. Kpa mbagen ka ve ta num sha a vese aburabur imba er igbinde ka i̱ yer ken iuv i̱ kende i̱ gber or nahan. Ashighe kpishi mbahemen mbaadua ka ve yer ken ijime, ve tuur mbawanatindi man mbaôronajir kua mbagenev ér ve̱ ta num sha a vese. Kpa sha tahav mbu Yehova yô, ka se ker u kôôm kwagh ne sha bem ken atejir, nahan se lu ‘palegh Loho u Dedoo iyol shi timin u dông kpaa.’—Mbafilipi 1:7; Pasalmi 94:14, 20-22.

17. Se ndyar “gumbegha” angahar nena?

¹⁷ Orpasalmi ôr kwagh u ndyaren “gumbegha kua iyô” angahar. Gumbegha vihi tu kpen kpen, man zege iyô kpaa una fatyô u lun kpelanya u zegenan. (Yesaia 31:4) Gumbegha ka una mough num sha tu vihin nan nan kpa, se ndyar un angahar sha u hemban ungwan imo i Aôndo a imo i ubegha mbaiorov shin mbamzough la. (Aerenakaa 5:29) Nahan kume tan u “begha” ngu ne se iyolvihin i ken jijingi ga.

18. “Zegeiyô” la i̱ umbur se kwagh u ana, man kanyi i gbe u se er aluer i̱ ta num sha a vese yô?

¹⁸ I yila “iyô” ken Septuajinta u Grika la ér “darakon.” Alaghga kwagh ne una umbur se kwagh u “zegedarakon . . . , tseyô u i yer un er Diabolo man shi Satan la.” (Mpase 12:7-9; Genese 3:15) Ngu er kpelanya u tan hindi iyol u a  lu a tahav mbu caghen swase na shi menan yô. (Yeremia 51:34) Zum u Satan a gbe meen ape una kperegh se, una hyer se sha mbamkighir mba taregh, shi una mena se yô, de se palegh nen ikyangenev nav mbira se gema se ndyar nen “zegeiyô” ne angahar. (1 Peteru 5:8) Ka u asande a mba ishigh ve mkurem la vea er kwagh ne keng aluer ka u vea lu a ci ken m-iv u Mbaromanu 16:20 la yô.

Yehova—Ka Imbor i Myom Wase

19. Hii nan ve se yer ken Yehova?

¹⁹ Sha kwagh u or u civir sha mimi la yô, orpasalmi tile sha ityough ki Aôndo kaa ér: “Er M doo un ishima tsung yô, ka nahan man Me war un ye; Me kende un sha, sha ci u a fe iti Yam yô.” (Pasalmi 91:14) Ishember i̱ í kaa ér “Me kende un sha” la inja na yô ér “Me ver un pe or a ar ave her ga yô.” Er se lu ior mba civir Yehova yô, ka se yer ken a na, hemban cii je yô sha ci u ‘mdoo u a doo se ishima tsung la.’ (Marku 12:29, 30; 1 Yohane 4:19) Aôndo gem ‘waren se’ sha ikyev i mbaihyomov asev. Mayange je a fatyô u timin se sha tar kera ga. Kpa, a yima se sha ci u se fe icighan iti la shi se yer sha í sha jighjigh yô. (Mbaromanu 10:11-13) Shi se kange ishima ser “sé zende ken iti i TER, . . . gbem sha won.” (Mika 4:5; Yesaia 43:10-12)

20. Ken mkur u Pasalmi 91 la, kanyi kwagh Yehova a tende zwa u eren a wanakiriki na u jighjighi?

²⁰ Ken mkur u Pasalmi 91 la, Yehova ôr kwagh u wanakiriki na u jighjigh la ér: “Zum u una yilam yô, Mo kpaa Me ungwa imo na; ken ican Mo Me lu a na, Me yima un, shi Me civir un kpaa. Me na un ayange a tsan sha won, je, á kuma un gbing gbing, Me pase un myom Wam kpaa.” (Pasalmi 91:15, 16) Aôndo ka a ungwa msen wase zum u se sen sha ishima na yô. (1 Yohane 5:13-15) Ican vande eren se kpishi sha ci u ihyom i Satan a ve a mi la. Kpa mkaanem ma i kaa ér “ken ican Mo Me lu a na” la wa se ago iyol kegh a kegh sha ci u ameen a ken hemen la shi taver se ishima ér Aôndo una kura se shighe u a tim tar u ifer ungun ne kera yô.

21. I vande kenden a mba i ishigh ve mkurem la sha nena?

²¹ Mhendan u Satan a lu hendan kwagh sha ishima vihin cii kpa, a kende a mba i shigh ve mkurem, ve lu ken atô wase la sha sha shighe u Yehova a ver yô—kpa “ayange a tsan” a shin tar a kar kera ve. Nahan kpa, mwar u kpilighyol u Aôndo a vande waren mba i shigh ve mkurem la kende a ve sha ken jijingi kpaa. Man nenge icivir i ve lu a mi u hemen Mbashiada mba Yehova shin tar ken ayange a masejime ne sha wono! (Yesaia 43:10-12) Myom u hemban cii u Yehova una va yima ior nav la una va lu shighe u ityav mbi vesen mbi Armagedon, zum u una paa hementor na iyol shi una tsegha icighan iti na la.—Pasalmi 83:18; Esekiel 38:23; Mpase 16:14, 16.

22. Ka unô ‘Yehova una na ve myomo’?

²² Aluer sea lu Mbakristu mba i shigh ve mkurem shin akar a ve kpaa, se mba veren ashe a Aôndo ser a̱ yima se. Zum u “iyange i TER i vesen i cieryol ia va” la yô, nahan a yima mba ve lu civir Aôndo sha mimi la. (Yoel 2:30-32) Se mba se kohol se lu “zegeikpelaior” i mbawaren nyôron ken tar u he u Aôndo man mba ikyaren i masetyô ia tenger a jighjigh ve u nan ga la cii se zua a ‘ayange a tsan sha won, á kuma se gbing gbing’—ka uma u been mayange ga je la. Shi una nder ikpelaior shin ku kpaa. (Mpase 7:9; 20:7-15) Yehova una lu a msaanyol ken ishima u ‘nan se myom’ ken Yesu Kristu. (Pasalmi 3:8) Er se ver ishima se lu keghen imba kwagh u vesen ngin nahan yô, de se lu nen a ishimaveren ser Aôndo a wase se sha u tesen se er se ôr ingyegh ki ayange ase sha er una zua a icivir yô. Sea lumun yô, se za nen hemen u tesen ser Yehova ka ijiir yase i yeren ken mkaan man sha ieren cii.

[Footnote]

Ú Na Mlumun Wer Nyi?

• Kanyi i̱ lu “ijiir i yeren i Uhembansha”?

• Hii nan ve i cier se iyol ga?

• Hii nan ve ‘kwagh u bo una tser se ga’?

• Hii nan ve se fatyô u kaan ser Yehova ka Imbor i myom wasa?

[Study Questions]

[Picture on page 15]

Ú fa er mimi u Yehova la a lu perutya u vesen hen a vese kpa?

[Pictures on page 16]

Yehova wasen ior nav u eren tom u kwaghpasen ve shin er i te num sha a ve aburabur shi i hendan a ve ken igbar nahan kpaa

[Credit Line]

Abuku: A. N. Jagannatha Rao, Trustee, Madras Snake Park Trust