Averen A Loho U Dedoo

“TER shighem mkurem; A verem er M̱ sur mba asema a vihi ve la asema, M̱ yôô i̱ pase mbakwarev, . . . man mba ve zungu cii, M̱ sur ve asema.”—YESAIA 61:1, 2.

1, 2. (a) Yesu yange pase iyol na ér un ngu nyi, man er kwagh ne inja nena? (b) Loho u dedoo ú Yesu yange yôô la ú va a averen a nyi?

 KEN mhii u tom u Yesu la, a mough sha iyange i Memen igen a za nyôr ken shinagoge u ken Nasareti la. Ngeren shon kaa ér, “mba ne Un Ruamabera u profeti Yesaia yô, A bugh, A zua a ijiir i i nger er: Jijingi u Ter ngu sha a Mo, sha ci u A shighem mkurem, A tindim er M̱ yôô Loho u Dedoo” la. Yesu maa za hemen mase ôron ngeren u profeti shon seer. Er za kur yô maa a tema inya, tsô a gema a kaa ér: “Nyian i kure icighanruamabera ne ken ato a en ve.”—Luka 4:16-21.

² Kape Yesu yange pase iyol na ér ka un orivangeli shon u yange uprofeti tsengapasen kwagh na ér una va ôr loho u dedoo shi una sur ior asema kpaa je la. (Mateu 4:23) Man loho u Yesu yange lu a mi u ôron la yange lu u dedoo je zua ga! Yange kaa a mba ve lu ungwan a na la ér: “Mo M ngu iwanger i tar; or u nan dondo sha a Mo yô, nana zende ken ime ga, kpa nana lu a iwanger i uma.” (Yohane 8:12) Shi a kaa ér: “Aluer nea lu ken kwaghôron Wam zan zan yô, ne mba mbahenen Av mimi je; man né fa mimi, mimi kpaa una pase ne una tuhwa.” (Yohane 8:31, 32) Een, Yesu yange lu a “mkaanem ma uma u tsôron.” (Yohane 6:68, 69) Iwanger man uma man u kera lun ken uikyangen ga la—sha mimi yô akaa ne cii ka averen a gban se kwagh kpishi je!

3. Ka loho u dedoo ú nyi yange mbahenen mba Yesu pasene?

³ Yange Pentekosti u 33 S.W. la karen kera yô, mbahenen mba Yesu za hemen aa ivangeli na la. Ve lu pasen “Loho u Dedoo u tartor” la hen Mbaiserael man akuraior agen kpaa. (Mateu 24:14; Aerenakaa 15:7; Mbaromanu 1:16) Mba yange ve  ungwa ú yô, ve hingir u fan Yehova Aôndo. Yange i due a ve ken mlu u kpan u ken kwaghaôndo la kera, ve hingir mba ken ikyurior i he i ken jijingi la, ka “Iserael u Aôndo” je la, un shon u mba kimi ve lu a ian i va hemen gbem sha won sha vea Ter ve Yesu Kristu la. (Mbagalatia 5:1; 6:16; Mbaefese 3:5-7; Mbakolose 1:4, 5; Mpase 22:5) Averen la yange lu a injaa kpen kpen!

Tom Ivangeli Nyian

4. Mba eren tom u i ne ér i̱ pase loho u dedoo la nyian nena?

⁴ Nyian kpa Mbakristu mba i shigh ve mkurem la mba zan hemen u ivin tom u sha inja i profeti ú yange i vande nan Yesu hiihii la, man “zegeikpelaior” i “iyôngo igen” i i̱ lu seer a seer la kpa ngi suen ve. (Mpase 7:9; Yohane 10:16) Sha nahan yô, mba pasen loho u dedoo ne sha ajiir a i gbe je i lu a̱ vande samber a ú aren ga yô. Mbashiada mba Yehova mba ken ityar man ahongo 235 mough sha u vea za ‘sur mba asema a vihi ve la asema, vea yôô i̱ pase mbakwarev man i̱ bugh gaadi u mba i hee ve ahye la. Shi vea yôô inyom i erdoo u TER, man iyange i iyevoron i Aôndo wase; man mba ve zungu cii, vea sur ve asema.’ (Yesaia 61:1, 2) Sha nahan yô, ivangeli i Mbakristu la za hemen u van a iveren hen ior kpishi, shi surun “mba ve lu ken hanma ican la ishima.”—2 Mbakorinte 1:3, 4.

5. Mbashiada mba Yehova kaha kposo a ucôôci mba Mbakristu Mbaaiev sha kwagh u pasen loho u dedoo la nena?

⁵ Sha mimi yô ucôôci mba Mbakristu Mbaaiev kpishi mba vihin inyaregh sha ityom ivangeli kposo kposo. Kpishi ka ve tindi mbamishen ken ityar igen ér ve̱ za gema ior ve̱ nyôr nongo ve. U tesen ikyav yô, ngeren u i yer ér The Orthodox Christian Mission Center Magazine la na ibaver sha tom u mbamishen mba kwaghaôndo u Orthodox ve eren ken Madagascar man imbusutariyan i Afrika man Tanzania man Zimbabwe la. Nahan kpa, ken Côôci i Orthodox yô, ior mba hemban ngeen iyenge mbara cii mba we ave ken imba tom la ga, di er ken ucôôci mba Mbakristu Mbaaiev mbagen kpa i lu nahan. Gema ken vegher u Mbashiada mba ve tsegh ayol a ve sha ci u Yehova yô, hanma ve cii ka nan nôngo u eren tom ivangeli. Ve kav ér u yôôn loho u dedoo la ka ikyav i tesen mimi u jighjigh u nan ve je la. Paulu yange kaa ér: “Ka ken ishima ka i na jighjigh sha u zuan a ishô ye, shi ka sha zwa ka i pase sha u zuan a myom ye.” Jighjigh u nan u a mgbegha or u moughon eren kwagh sha mi ga yô, ngu kpenegh je.—Mbaromanu 10:10; Yakobu 2:17.

Loho u Dedoo Ú Ú Ve a Averen a Tsan Gbem La

6. Ka loho u dedoo u nyi í lu pasen nyiana?

⁶ Mbashiada mba Yehova mba pasen loho u ú hembe doon cii yô. Ka ve bugh Bibilo ve ve tese mba ve lumun u ungwan la ér Yesu yange tôô uma na na naagh a mi sha u bughun gbenda u kporom hen Aôndo shi zuan a mde u asorabo man ishimaverenkeghen i uma u tsôron kpaa. (Yohane 3:16; 2 Mbakorinte 5:18, 19) Ka ve yôô ér i ver Tartor u Aôndo sha, sha ikyev i Yesu Kristu, Tor u i shigh un mkurem la, man kera shi ica ga tsô ua kar a iferkwagh sha tar kera shi ua nenge sha mser u a sôr tar ua hingir Paradiso la. (Mpase 11:15; 21:3, 4) Mba ivin kwaghôron u profeti u Yesaia la sha u pasen ior ér ka “inyom i erdoo u TER” je ne, shighe u ian i lu her i orumace nana ngohol loho u dedoo je ne. Shi mba tan icin ér shi ica ga tsô “iyange i iyevoron i Aôndo wase” la ia ar, shighe u Yehova una kar a mbaasorabo mba ve vende u geman asema cii kera la.—Pasalmi 37:9-11.

7. Ka vàndè-èrèn u nyi a tese mzough u Mbashiada mba Yehova ve lu a mi laa, man er nan ve ve lu a imba mzough nee?

⁷ Ken tar u ú iv a aahe man kwaghtseren yum ne, ka cii loho u dedoo u ú lu a averen a tsan gbem je ne. Mba ve ngohol ú yô, ve hingir gungur môm kangenaa a mzough u anmgbianev u Mbakristu tar sha won cii, mba ve den ér mbampav mba tar u or shin zwa u or shin kpam u or a̱ pav ve ga yô. Ve ‘haa dooshima iyol, gadia ka kwagh u maghen mlu u vough je la.’ (Mbakolose 3:14; Yohane 15:12) Kwagh yange er nahan inyom i i̱ kar la ken tar ugen ken Afrika. Yange sev mbugenev mbu hongo mbu aven yô, gbuuka maa gba imo ken gartamen u tar la. Ior lu nôngon ér vea ngohol tahav sha igyosough. Gbande gem imo ka hingir kwagh u mbavia a mbavia yô, i gba puun tsombor u Mbashiada ugen ér ve yer Mbashiada mba lamen zwa ugen yum. Tsombor la gema kaa ér: “Ka Mbashiada mba Yehova  tseegh ve lu hen ya wase ye.” Hen ave yô, kwagh gba sha zwa u or nan lamen la ga; ka dooshima u Mbakristu la kwagh a gbe sha mi ye, kua u surun mba kwagh a tser ve la asema. Kwase ugen hen tsombor shon u lu Kwaseshiada ga yô kaa nahan ér: “Ior mba ken ukwaghaôndo mbagenev cii yange ve nenge mker sha ior mba civir a ve imôngo. Ka Mbashiada mba Yehova tseegh yange ve er nahan ga ye.” Ken ityar igen kpishi i ityav mbi caver í kpa i zua a abaver imba ne, shi abaver ne tese ér sha mimi yô ‘anmgbianev cii doo’ Mbashiada mba Yehova ishima.—1 Peteru 2:17.

Loho u Dedoo Ngu Gem Ior

8, 9. (a) Mba ve ngohol loho u dedoo la ka ve va a mbamgem mba nyiivi? (b) Ka u̱vàndè-èrèn mba nyi ve tese tahav mbu loho u dedoo?

⁸ Loho u dedoo ngu ne kwagh u Paulu yange yila ér “uma u hegen ne kua uma u a lu van la kpaa” la. (1 Timoteu 4:8) Ú na ishimaverenkeghen i mlu u ken hemen u kpilighyol u bunden mayange ga la tseegh ga, kpa shi ngu ve a guda ken “uma u hegen ne” kpaa. Bibilo, i i lu Mkaanem ma Aôndo la, i kôôm Mbashiada mba Yehova asange asange sha u vea sôr uuma vev vea hingir sha ishima i Aôndo yô. (Pasalmi 119:101) Ka vea nguren eren perapera man mtsegh u mimi je tsô, maa inja ve kpa i gema i hingir i he je.—Mbaefese 4:24.

⁹ Nenge ase ikyav i tesen i Franco la. Yange a nyoon ishima kpishi. Yange kwagh a̱ nzughur je tsô, maa a gba vihin ishima ngoron vihin akaa. Tsô kwase na gba henen Bibilo vea Mbashiada mba Yehova, nahan ikyav ve i Mbakristu la i gba wasen Franco tegh tegh, a gba nengen er i gbe u una gema inja yô. Un kpa gba henen Bibilo a ve, ken masejime yô a ume ityamegh ki icighan jijingi ki bem man iyol kôron tsaha. (Mbagalatia 5:22, 23) Yange lu môm ken iorov 492 mba yange i er ve batisema ken Belgium ken inyom i tom i 2001 la. Shi nenge ase kwagh u Alejandro la kpaa. Yange icimbiv mbi man ya tor ken gumor ne je yô a keren kwaghyan sha igyungu i uihyôugh, una lagh a̱ zua a ankwagh u ikyoo je maa a tee sha u una shi a yam icimbiv yô. Yange Alejandro nyer anyom 22 yô, Mbashiada mba Yehova lôhô un ér a̱ va hen Bibilo, maa lumun. Yange a ôr Bibilo hanma sev, shi zaan mbamkombo mba Mbakristu kpaa. A sôr uma na fere, je yô lu a̱ kuma iwer ataratar ga je maa a hii u duen kwaghpasen—yange lu ken atô u iorov 10,115 mba yange ve pase kwaghaôndo ken tar u Panama ken inyom i i kar la yô.

Loho u Dedoo—Ka Iveren hen Mbaasemaleghlegh

10. Ka unô ve ongo loho u dedoo nee, man mlu ve gem nena?

¹⁰ Yesaia yange ôr kwaghôron u profeti kaa ér a pase mbaasemaleghlegh loho u dedoo. Mbaasemaleghlegh mban ka unô? Ka mba i pase kwagh ve ken takerada u Aerenakaa ér mba “mba i ver ve sha u ve̱ zua a uma u tsôron” la.  (Aerenakaa 13:48) Ka ior mba hiden a ayol a ve ijime mba ve lu sha hanma ian tom ken tar, mba ve bugh asema ve sha u ngohol loho u mimi ne yô. Ambaaior la fa ér u eren ishima i Aôndo la ve a averen a a hembe nyityô kwagh i tar ungun ua na or cii yô. (1 Yohane 2:15-17) Nahan kpa, Mbashiada mba Yehova mba aren a asema a ior mban ken tom ivangeli ve la nena?

11. Sha kwaghôron u Paulu yô, gba u a pase loho u dedoo nena?

¹¹ Time ase sha ikyav i tesen i apostoli Paulu ne, un u yange nger mkaanem man hen Mbakorinte la, ér: “Mo kpaa, anmgbianev, zum u m va hen ven la, lu sha kwaghôron u hemban shin sha kwaghfan man m ôr ne mpase u Aôndo ga. Gadia m wa ken ishima mer me fa ma kwagh ken a ven ga, saa di Yesu Kristu man er i mande Un a mande sha [kon] la.” (1 Mbakorinte 2:1, 2) Paulu yange ker u tesen mba ungwan a na fa gege na ga. Yange tese kwagh gen ga, saa di mimi u Aôndo tseegh, mimi shon u nyian i nger ken Bibilo ne. Shi ver ishima sha ishimataver i Paulu yange na Timoteu, u lu orivangeli a na imôngo la, ér: “Yôô kwaghôron Na wa iyol sha mi keghen a kegh.” (2 Timoteu 4:2) Yange lu u Timoteu una “yôô kwaghôron Na,” ka loho u Aôndo je la. Shi Paulu nger hen Timoteu kaa a na ér: “Nôngo sha gbashima u veren iyol you sha ishigh ki Aôndo er or u i kar nan nan kom yô, ortom u i gba u nana ya kunya ga yô, or u nan pasen kwaghôron u mimi la jighilii.”—2 Timoteu 2:15.

12. Mbashiada mba Yehova mba dondon mkaanem ma Paulu man ikyav i tesen na la nyian nena?

¹² Mbashiada mba Yehova mba dondon ikyav i tesen i Paulu la, kua kwagh u yange wa Timoteu la kpaa. Ve kav tahav mbu Mkaanem ma Aôndo ma lu a mi la, nahan ka ve yar tom a ma sha inja, ve tesen mba wan ndor a ve avur a injaa a nan ishimaverenkeghen man msurshima. (Pasalmi 119:52; 2 Timoteu 3:16, 17; Mbaheberu 4:12) Sha mimi yô mba yaren tom a ityakerada i pasen Bibilo la kpa sha inja, sha er mba ve lu a gbashima yô vea fatyô u seer zuan a mfe u Bibilo sha shighe u ve dugh gbilin yô. Kpa hanma shighe yô ka ve nôngo u tesen ior mkaanem ma Ruamabera. Ve fa dedoo ér Mkaanem ma Aôndo a ne i nger la maa sagher asema a mba ve hide a ayol a ve ijime la. Shi u yaren tom a ma nahan la taver jighjigh u nan ve kpaa.

‘Mba Ve Zungu Cii, Sur Ve Asema’

13. Ken inyom i 2001 la, ka nyi akaa yange na gba u a sur mba zungwen asema wueele?

¹³ Inyom i 2001 la yange i̱ laha zuan a uaahe ga, man kwagh la na yô, sar ior kpishi u ma ve zough a msurshima yô. Yange i er kwagh ne sha gbenda u vesen ken uwer u Setemba u a kar la ken tar u United States, zum u mbawan tswam ta num sha World Trade Center ken gar u New York kua sha Pentagon ikyua a gar u Washington, D.C. la. Numtan la yange u kondo tar la cii iyol! Akaa ka aa er nahan yô, Mbashiada mba Yehova ve nôngo sha u vea iv tom ve u ‘surun mba ve zungu cii asema’ yô. Akaa agen a yange er la aa tese ikyav er ka ve er kwagh ne yô.

14, 15. Mbashiada yange ve yar tom a ruamabera sha inja sha u surun mba ve lu ken mzungu la asema acin ahar nena?

¹⁴ Kwaseshiada ugen u a eren tomshiren u hanma shighe yô yange kporom ikyua hen kwase ugen hen kpe gbenda, pine kwase la ér ngula nenge sha num u i sember tan sha tar ne la nena? Kwase la maa mindi mliam gba vaan. A gba kaan ér kwagh la vihi un kpishi, shi un tôm ér ma un lu a ma gbenda u nan iwasen. Kwaseshiada la gema kaa a na ér kwagh wase gba Aôndo ishima kpishi, maa a bugh Yesaia 61:1, 2 a ôr. Icighan mkaan ne lu kwase la a inja kpishi, shi a kaa ér hanma or nan ngu ken mzungu. A ngohol ankwatakerada u Kwaseshiada la na un la, shi a lôhô un ér a̱ za un inya hen ya na.

¹⁵ Mbashiada mbagen uhar lu pasen ivangeli,  tsô ve za zua a orgen lu eren tom ken adeda na. Ve kaa a na ér vea tese un mkaanem ma surun or ishima ken Ruamabera sha ci u aahe u a sember eren sha World Trade Center la. Or la lumun yô, ve ôr 2 Mbakorinte 1:3-7, ivur igen hen ijiir la kaa ér: “Ishimasurun . . . i ngee sha Yesu Kristu.” Or la wuese kpishi er Mbashiada mba ve we ndor a na la ve lu ôron ior kwagh u surun ve asema nahan, tsô a kaa ér: “Aôndo a̱ ver tom u injaa ú ne lu eren ne doo doo.”

16, 17. Ka akaa ahar a nyi a yange er á tese tahav mbu Bibilo i̱ lu a mi u wasen ior mba aahe a ule ve shin a ne ve ishimanyian laa?

¹⁶ Orshiada ugen lu hiden za sôron mba a vande lamen a ve la, tsô ze hen kwase ugen u yange lu a gbashima yô, de gema za zua a wan u kwase la; tsô a pase wan la ér un ngu a ishimanyian sha mlu u mba wan ndor a na, un soo u fan er aahe u a sember eren ne a kar ve, i lu ve iyol yô. Kpiligh wan la iyol er Orshiada la a tee shighe na a lu zan ior inya sha u za nengen mlu ve yô. Wan shon za hemen kaa ér yange un lu eren tom ikyua a World Trade Center sha shighe u yange i ta num sha mi la, nahan un nenge a hanma kwagh sha ashe na. Pin er i hii ve Aôndo a ne ican i yan ian yô, Orshiada la ôr avur agen ken Bibilo, kua Pasalmi 37:39 kpa sha mi, i kaa her ér: “Myom u mbaperapera yô, due hen TER je, ka Un A lu garutya ve sha iyange i mzeyol ye.” Or la gema pine Orshiada la ér un yô ngu nena vea tsombor na, shi lôhô un ér a̱ hide a va un inya, shi wuese imôngo teman i Orshiada la kpishi.

¹⁷ Ken atô u udubu mbaiorov mba yange i ta num sha tar la ayange kar kera ve ve lu zungwen, man Mbashiada mba Yehova sur ve asema yô, yange kua kwase ugen u yange Mbashiada zua a na zum u ve lu zenden sôron mba wanndor a ve yô. Yange kwagh la za kwase la iyol ken ishima kpishi, nahan a kegh ato a ungwa er ve bugh Pasalmi 72:12-14 ve ôr la, i kaa her ér: “Una yima oribanave zum u nana vaa yô, man icanor kua or u nan lu a orwasen ga kpaa. Mhôônom maa kôr un a mbaatsanev man mbaibanave, una yima uuma mba mbaibanave kpaa. Una paa uma ve sha mkighir man ipira; awambe a ve aa lu kwagh u injaa sha ishigh nagh.” Mkaanem mara yange ma lu un a inja kpen kpen! Kwase la kaa a Mbashiada mbara ér shi ve̱ kimbir ôron avur la una ungwa, shi a lôhô ve ér ve̱ nyôr ken iyou na ve̱ za hemen a kwaghôron shon. Cii man ve̱ kure kwaghôron la nahan, ve hii Bibilo i henen a na kera kpaa.

18. Yange Orshiada ugen wase mba wanndor a na zum u i yila un ér a̱ hemen ve ken msen la nena?

 ¹⁸ Orshiada ugen eren tom ken hôtel u teen kwaghyan u a lu hen ningir u mbainyarev ve hembe ingyegh her, shi ior ve fe tesen gbashima sha loho u dedoo u Tartor ga yô. Yange mbatswamev mba te num sha tar la yô, mba hen ningir la cii yem kunden akarkase iyol. Sha iyange i Tomataan aikighe ken sati shon u i ta num sha gar la, orvesen u hôtel u teen kwaghyan la lôhô ior cii ér ve̱ due ken won ve̱ kôr ukyendulu, hanma or nana̱ huan ayôôso a umbur mba ve kpe la. Orshiada ne kpa soo u vihin ve ishima ga nahan due za tile ken kpe shong. Orvesen la fa er a lu Orshiada u Yehova yô, nahan mba huan ving shighe la karen yô, a kaa a Orshiada ne ér a̱ hemen ve cii ken msen. Orshiada ne kpa venda ga. Ngur eren msen yô, a ter ijungwen i í samber wuee la, kpa gema kaa ér mba ve lu zungwen la ve̱ de zungu er mba a ishimaverenkeghen shio nahan ga. A ôr kwagh u shighe u ambaakaa la aa kera lu ga la, shi a kaa ér hanma or nana fatyô u kporom hen Aôndo u a ne msurshima la sha u zuan a mfe u vough ken Bibilo. Kur msen sha “Amen” yô, orvesen la—kua mbagenev mba yange ve tile ken won u ijiir i teen kwaghyan shon hemba iorov 60 la cii—ve va hen Orshiada la, ve va sugh un, ve kuve un, ve kaa ér msen na la ka kwagh u hemban doon u ve ongo je la.

Ngu a Inja hen Ityô

19. Ka nyi kwagh yange i̱ er i i̱ tese ér mbagenev kav aeren a Mbashiada mba Yehova a taven tseng laa?

¹⁹ Sha ajiir a Mbashiada mba Yehova ve lu eren tom yô, ior mba hen ajiir shon mba zuan a mtsera kpishi, hemban cii je yô sha ayange ne—kape ior kpishi ve kaa la. Sha mimi yô ior mba ve lu bem bem shi ve lu a mimi shi aeren a ve a lu a wang ne mba a inja kpishi. Ken tar ugen ken Icombotar i Ashia la, Mbashiada zua a orgen u yange vande lun ordasenda yô. Or la kaa ér yange un lu a̱ de tom ga la í tindi un kwagen ér una gba mker sha iniongo i kwaghaôndo kposo kposo. Yange un gbe mker un nengen kwagh u Mbashiada mba Yehova yô, mimi ve man ieren ve i dedoo la doo un kpishi. Shi jighjigh u nan u ve lu a mi dông la kua er atesen a ve cii a har sha Ruamabera la kpaa doo un. Or la maa lumun ér i̱ hen Bibilo a na.

20. (a) Ibaver i tom u Mbashiada mba Yehova yange ve er ken inyom i i̱ kar la tese nyi? (b) Kanyi i̱ tese ér tom shi her u eren vese, man se nenge ian i civirigh i lun mbaivangeli ne nena?

²⁰ U̱vàndè-èrèn mba i pande i ne heen ken atô u mbagenev udubu imôngo mba a fatyô u nan ne, ve tese wanger wanger ér Mbashiada mba Yehova yange ve er tom yughur yughur ken inyom i tom i 2001 la. * Yange ve lam a ior umiliôn imôngo shi ve sur mba zungwen asema, shi yange i ver tom ivangeli ve la kpa doo doo. Yange iorov 263,431 tese ikyav i iyoltseghan ve hen Aôndo sha u eren batisema. Yange ingyegh ki mbaivangeli sha tar cii seer sha ingyegh ki 1.7 ken deri. Shi er yange ior za iniongo i M-umbur u ku u Yesu iorov 15,374,986 nahan, tese je ér tom shi her u eren vese. (1 Mbakorinte 11:23-26) Se za nen hemen u keren mbaasemaleghlegh mba ve lu vengese loho u dedoo la. Shi er inyom i erdoo i Yehova la i̱ lu zan hemen her di tsô yô, de se za nen hemen u surun “mba asema a vihi ve la asema.” Tom u i ne se ne ka u injaa kpen kpen! Sha mimi yô, se cii se yôô mkaanem ma Yesaia sha ikyenge ikyenge, ser: “M ember tsung ken TER, uma wam kpaa ember ken Aôndo wam.” (Yesaia 61:10) Aôndo a̱ za hemen u yaren tom a vese er á lu ivin mkaanem ma profeti man ne, ma kaa ér: “Ter AÔNDO Una na perapera man iwuese vea due sha ishigh ki akuraior cii.”—Yesaia 61:11.

[Footnote]

Ú Umbur Kpa?

• Yange mbaasemaleghlegh zua a iveren sha loho u dedoo u Yesu pase la nena?

• Ka averen a nyi yange va hen mba yange ve ngohol ivangeli i mbahenen mba Yesu mba sha derianyom u hiihii mbara yange ve pase laa?

• Mba ve ngohol loho u dedoo nyian mbara zua a iveren nena?

• Se nenge ian i civirigh i lun mbaivangeli la nena?

[Study Questions]

[Pictures on page 25]

Hanma shighe cii Mbashiada mba Yehova ka ve umbur tom ve u lun mbaivangeli la

[Pictures on page 27]

Mba ve ngohol loho u dedoo yô ka ve hingir gungur môm ken mzough u anmgbianev tar sha won cii u a lu kangenaa la