U Wan Ishima A “Saa Ken Iyol”
U Wan Ishima A “Saa Ken Iyol”
“Mrumun u sha mhôôn Wam kuma u.”—2 MBAKORINTE 12:9.
1, 2. (a) Er nan ve i gbe u se za uuma asev iyol sha ci u akaren man mbamzeyol mba se lu tagher a mi la ga? (b) Se fatyô u lun a vangertiôr shighe u se tagher a atsan la sha ci u nyi?
“MBA i sar ve pe zenden sha mciviraôndo ken Kristu Yesu cii, á tôv ve a ican.” (2 Timoteu 3:12) Er nan ve kwagh a lu nahana? Ityôkyaa yô Satan kaa ér or civir Aôndo sha ci u akaa a a hange nan la, shi hange un tsung u tesen ér ishenge na la ka i̱ mimi. Yesu yange ta mbaapostoli nav mba jighjigh mbara ikyuur ér: “Satan norom sha u una yegher ne er uwua nahan.” (Luka 22:31) Yesu yange fa doo doo ér Aôndo na Satan ian sha u a̱ kar se sha mbamzeyol mba nyoon tsung. Nahan kpa, kwagh la tese ér mbamtaver mba se tagher a mi cii ka hen Satan shin hen azôv na jighilii ve dugh ga. (Orpasenkwagh 9:11) Kpa hange Satan u yaren tom a nyityô kwagh i tahav nav mbu kom sha mi cii u vihin mtil sha mimi wase la.
2 Bibilo pase se ér se̱ de ze uuma asev iyol sha ci u atsan a ase la ga. Nyityô kwagh i i̱ tser se cii i̱ de lu se kwagh u he shin u aburabur ga. (1 Peteru 4:12) Sha kpôô yô, “anmgbianev [asev] sha won cii kpaa i ver ve ican shon i môm i môm i ne lu yan i ne vough.” (1 Peteru 5:9) Nyian kpa Satan ngu van a mkighir sha hanma ortom u Aôndo taveraa. Diabolo ka una eren se ican sha mbamzeyol mba ve lu sha inja i saa la nahan, i doo un u nengen kpishi. Sha ci u nahan yô, ngu yaren tom a tar u ú lu sha ikyev na ne sha gbenda u ua seer mnyoonom ma nyityô ‘usaa mba ken iyol yase’ cii yô. (2 Mbakorinte 12:7) Nahan kpa, num tan u Satan la u̱ de vihin mtil sha mimi wase ga. Di er Yehova ‘una bugh se gbenda’ u̱ wan ishima a ameen nahan, kape zum u se tagher a mbamzeyol ken iyol yase mba ve lu er ka usaa nahan kpa, una er a vese vough je la.—1 Mbakorinte 10:13.
Gbenda u Se Wa Ishima a Saa La
3. Zum u Paulu sôn Yehova ér a̱ dugh un saa ken iyol kera yô, á kaa a na ér nyi?
3 Apostoli Paulu yange zamber a Aôndo ér ma a dugh un saa la ken iyol kera. “Sha kwagh ne m sôn Ter kwa tar mer, kwagh ne a̱ due ken mo kera.” Yehova gema kaa sha msen u Paulu er a ishima i môm la ér nyi? A kaa a na ér: “Mrumun u sha mhôôn Wam kuma u, gadia agee Am ka a tema hoghom hoghom ken isheer.” (2 Mbakorinte 12:8, 9) De se time nen sha kwagh ne shi se nenge nen er una wase se u wan ishima a nyityô mzeyol u lun er ka saa nahan, u ka a nyoon se la yô.
4. Ka ken nyi igbenda Paulu yange zua a mtsera sha mrumun u sha mhôôn u Yehova laa?
4 A lu ú ver ishima yô Aôndo yange taver Paulu ishima sha u a̱ lu a iwuese sha mrumun u sha mhôôn u un vande nan un sha ikyev i Kristu la. Sha kpôô yô, yange i ver Paulu iveren sha igbenda kpishi. Shin er yange lu or u norom ikyaa u hendan a mbadondon Yesu nahan kpaa, sha dooshima u Yehova yô, a na un ian i civirigh i lun orhenen. (Aerenakaa 7:58; 8:3; 9:1-4) Hii hen shighe la je, Yehova na Paulu ityom kpishi i saanyol man aan a tom a civirigh kpaa. Ityesen i se zough a mi sha kwagh ne i cimin ga. Ken ashighe a a hembe vihin tsung je kpa, ka se lu a averen kpishi a se wuese yô. Mayange je, atsan a se ye la a̱ de ne se se̱ hungur a mdoom ma Yehova la ga.—Pasalmi 31:19.
5, 6. (a) Yehova yange tese Paulu ér agee a un ne la ka a “tema hoghom hoghom ken isheer” nena? (b) Ikyav i Paulu la yange i̱ tese ér Satan ka or u aiegh nena?
5 Mrumun u sha mhôôn u Yehova ngu a inja ken gbenda ugen kpaa. Aôndo ngu a agee a wasen se ken atsan ase je gande ôron. (Mbaefese 3:20) Yehova yange tese Paulu ér agee na ka a “tema hoghom hoghom ken isheer.” Inja nena? Yange na Paulu tahav mbu yange gba u una lu a mi ve una wa ishima a atsan na la cii sha dooshima. Ishimawan i Paulu man msuur na u suur sha Yehova a ishima i môm la gema pase se cii ér agee a Aôndo la yange tema hoghom hoghom ken or u isheer man or u isholibo ne. Gema nenge ase sha kwagh u Diabolo, u yange kaa imbwase ér ka shighe u uma u ior a lu ken mkpeyol shi mzeyol a lu ga la tseegh ve civir Aôndo la. Mtil sha mimi u Paulu la va or-msende la ahenge kpishi!
6 Paulu ka or u vande lun ikyar i Satan ken num na u nôngon a Aôndo, man ú tôvon Mbakristu a ican tsung la yô, shi lu orfarishi u tseen ishima, u mimi je vande ember uma u yôughyôugh kpishi sha ci u i mar un hen tsombor u shagba yum yô. Hegen Paulu hingir u civir Yehova man Kristu, hingir er or u “hemba gban ijime ken mbaapostoli cii” nahan. (1 Mbakorinte 15:9) Sha nahan yô, hide a iyol na ijime sha u wan iyol na sha ikyev i tahav mbu Mbakristu mba ve lu mbahemenev mba shin tine sha derianyom u hiihii la. Shi er lu a saa ken iyol nahan kpaa, lu wan ishima her a jighjigh u nan. Ishimavihin i Satan cii kpa, atsan a Paulu ya ken uma na la ndôhôr ishimatseen na ga. Mayange je, Paulu gba uwer sha ishimaverenkeghen na i lun a ci ken Tartor u Kristu sha la ga. (2 Timoteu 2:12; 4:18) Ma saa u nyoon môm tsô kpa fatyô u panden ishimatseen na ga. Se kpaa se za nen hemen a ishimatseen yase her dông! M-sue u Yehova a lu suen se ken atsan ase ne na yô, se mba a ian i civirigh i wasen u tesen ér Satan ka or u aiegh.—Anzaakaa 27:11.
Mbamne mba Yehova mba Hange Hange
7, 8. (a) Yehova ne mbatomov nav agee nyian sha tahav mbu nyi? (b) U ôron Bibilo shi timen ker nduuruu la ngu hange hange sha u wan ishima a saa u ken iyol yase nena?
7 Yehova ne Mbakristu mba jighjigh agee nyian sha ikyev i icighan jijingi na man Mkaanem nam man mzough u anmgbianev asev Mbakristu la. Se fatyô u geman mbamzeyol asev cii haan sha Yehova ken msen, er Paulu kpa er nahan. (Pasalmi 55:22) Alaghga Aôndo una kar a atsan ase la kera ga, kpa una fatyô u nan se kwaghfan u una wase se u wan ishima a á yô, a̱ lu a a taver u wan ishima a mi je kpaa. Shi Yehova una fatyô u nan se tahav—“agee a hemban” la—sha u wasen se u taver ishima.—2 Mbakorinte 4:7.
8 Se zua a imba iwasen la nena? Gba kpee u se time ken Mkaanem ma Aôndo se gba uwer ga, gadia ka ken ma se zua a mbamsurshima nav ye. (Pasalmi 94:19) Se ôr mkaanem ma kôron ken ishima ma mzamber u mbatomov mba Aôndo yange ve zamber iwasen hen a na la ken Bibilo. Mlumun u Yehova u ashighe kpishi ka i kua mkaanem nam ma surun ishima la ka kwagh u henen ken ishima. Kwaghhenen una nyôôso se sha er ‘agee a hemban la a lu a Aôndo, a lu ken vese a dugh ga’ yô. Di er hanma sev i gbe u se yaan kwaghyan u ken iyol sha u se idye shi se zua a agee nahan, kape i gbe kpee u Mkaanem ma Aôndo kpa se yaan ma nduuruu je la. Se mba eren kwagh ne kpa? Aluer se mba eren nahan yô, se nenge er se zuan a “agee a hemban” a aa wase se u wan ishima a nyityô usaa mba sha injakwagh mba ve ne se ican hegen la yô.
9. Mbatamen vea fatyô u suen mba ve lu wan ishima a mbamzeyol la nena?
9 Mbatamen mba ken Kristu mba ve lu a mcie u cian Aôndo la vea fatyô u “hingir er ijiir i yeren ahumbe” a ican nahan, shi vea lu er “ijiir i yeren uraahumbe” u mbamzeyol yô. Mbatamen mba ve soo u kuman sha kwagh u Mkaanem ma Aôndo a ne i nger la ma pase nahan yô, ka ve hide a ayol a ve ijime shi ve pine Yehova sha gbashima ér a̱ na ve “nombor u ior mba henen kwagh” sha er vea fatyô u surun mba ve lu yan ican la asema sha mkaanem ma kundunyol yô. Mkaanem ma mbatamen ma a fatyô u lun er ura u ú hamber ú kundu se iyol shi ú sur se asema ken ashighe a ican ken uma yô. Sha mimi yô, mbatamen ka vea taver “mba ve yen ishima la asema” yô, ve sue anmgbianev vev mba nomso man mba kasev mba ken jijingi mba alaghga ve ver shin ishima i yen ve sha ci u usaa mbagen ken ayol a ve la.—Yesaia 32:2; 50:4; 1 Mbatesalonika 5:14.
10, 11. Mbatomov mba Aôndo vea fatyô u taver mbagen mba ve lu yan ican tsung la asema nena?
10 Mbatomov mba Yehova cii mba ken mzough u tsombor na u Mbakristu la. Een, “se mba alegh a ayol a ase,” shi “ka u se kpaa se̱ doo ayol ase.” (Mbaromanu 12:5; 1 Yohane 4:11) Se kure kwagh u tindi ne a soo la nena? 1 Peteru 3:8 kaa ér, se er nahan sha u ‘lun mbazungwen mhôônom; doon ayol ase er ka anmgbianev nahan, shi lun mba mhôônom ma ker ve’ a mba ve ne jighjigh a vese imôngo la cii. Gema di igyumior shin mbabeenyol mba ve lu wan ishima a ma saa u nyoon ken iyol yô, se cii se fatyô u veren ishima sha a ve tsembelee. Inja nena?
11 Se nôngo u kaven atsan a ve lu yan la. Aluer ishima ta se kwe sha kwagh ve ga, shin kwagh gba se a ve ga shin se mba paleghaa a ve yô, alaghga se seer a seer ican ve i yan la. Aluer se kav atsan a ve lu yan la yô, kwagh la una wase se u kôron ityough sha kwaghôron wase man gbenda u se lamen shi se eren kwagh la kpaa. Aluer se mba a ve sar sar shi se mba taver ve asema yô, mnyoon u nyityô saa u a lu nan ve ican la kpa una war pever. Aluer se er nahan yô, se lu mba surun ve asema kpishi je.—Mbakolose 4:11.
Gbenda u Mbagen Ve We Ishima Tsembelee La
12-14. (a) Kwase Kristu ugen yange wa ishima a kyansa nena? (b) Anmgbianev mba kwase la mba ken jijingi mbanomso man mbakasev yange ve sue un shi ve taver un ishima nena?
12 Er se mgbôghom a mkur u ayange a masetyô ne yô, ‘atsan’ nga seer a seer hanma sev cii. (Mateu 24:8) Sha ci u nahan yô, atsan nga nôngon u eren hanma or sha tar cii, hemban cii yô, mbatomov mba jighjigh mba Yehova, mba ve lu nôngon u eren ishima na la. Ikyav i tesen yô, time sha kwagh u anmgbian u kwase u yange lu ken tom u pasenkwagh u hanma shighe la. Yange mba karen un yô, i zua un a kyansa man gba u a pav un a dugh i̱ kera. Yange un man nom na mba fe er a lu a angev mbun yô, ve gema hen Yehova fese ken msen u sha zamber. Ken masejime yô, á kaa wener yange ve zua a bemshima u kpilighyol. Shi za hemen u wan ishima a mbamlu mba haghelaa kposo kposo, hemban cii yô, ishimawan i yange wa sha ican i twersôron na la.
13 Anmgbian u kwase ne yange nôngo kwagh kpoghuloo hen kwagh u angev mbu kyansa fa, sha er una wa ishima a mzeyol na la yô. Yange a tema imôngo vea mbatwerev nav. Yange zua a mbamzeyol mba ior ve tagher a mi la ken Iyoukura man Awake! man ityakerada i Mbakristu igen i i tese er ior ve we ishima a angev mbu shon yô. Shi a ôr avur a injaa a ken Bibilo a tesen tahav mbu Yehova a lu a mi u suen ior nav ken mbamtaver vev la, man abaver a wasen agen kpaa.
14 Kwaghngeren ugen u a ôr kwagh sha kwagh u wan ishima a ishimayinan la ter mkaanem ma injaam man ér: “Or u nan dugh iyol i nan kposo yô, ka isharen i nan iyol i nan, nan keren ye.” (Anzaakaa 18:1) Nahan kwaghngeren la na kwaghwan ér: “Hendan a isharen i lun kposo la.” * Anmgbian u kwase la kaa wener: “Ior kpishi kaa a mo ér ve mba eren msen sha ci wam; mbagen gbidye waya lam a mo. Mbatamen uhar yange vé gbidye waya hanma shighe sha u fan er i lum iyol yô. Yange ior tindim a ahu a mondon a doonashe man ukaade kpishi mba sughun mo. Mbagenev je yô tindim a akaayan kpaa. Shi mbakpishiv tsua ayol a ve u zan a mo sha iyoughci.”
15-17. (a) Anmgbian u ken Kristu ugen yange taver ishima a mbamtaver mba yange zua a mi sha aikyôr la nena? (b) Yange mba ken tiônnongo na nyi iwasene?
15 Ortom u Yehova ugen u kwase u a tse ken tom kwaghpasen ken New Mexico, U.S.A. yô, yange er aikyôr kwa har. Yange vihi iyol sha mon man sha avande kehelee seer sha angev mbu kunden iyol tiv tiv mbu lu vanden wan ishima a mbu je hemba anyom 25 la. Á kaa wener: “Yange ikyav mbia war yuhwan kpuaa tsô kpa i taver mo u tôôn. Kpa msen u yange m lu eren hen Yehova nduuruu la wasem kpishi. Kape akaangeren a ken Iyoukura a se timen sha mi la kpa a wasem je la. Kwaghngeren ugen ter kwagh u Mika 6:8 a kaa ér u or zenden vea Aôndo la inja yô, ka u nana fa mbamyina mba nanev la. Kwagh ne wasem u fan mer mlu wam una lu nan kpaa, me yina ishima ga, shin aluer shighe u m lu eren tom kwaghpasen la una kera kuma sha er m soo la ga je kpaa. Kwagh u a hembe lun u vesen je yô, ka u civir un a ishima i wang la.”
16 Shi á kaa wener: “Mbatamen yange ve zer wuese mo sha iniôngon i m nenge u zan mbamkombo shi duen kwaghpasen la. Mbayev ve va sughum ve kuvem. Mba eren tom pania ve wa ishima a mo shi ashighe kpishi ve nyôôso ashighe a ve sha ayange a i gandem iyol u duen kwaghpasen la. Iyange i sev mbu laghem yum ga yô, ve kua a mo se za sôr ior shin se za hen kwagh a ior vev mba ve timen ken Bibilo a ve la. Shi er m kanen shio u tôôn ikpa yô, mbapasenkwagh mbagen ve wa ityakerada yam shin akpa a ve shighe u m dugh tom kwaghpasen yô.”
17 Nenge ase er mbatamen mba ken tiônnongo man mba ve ne jighjigh a ve imôngo la yange ve wase anmgbianev mbakasev mba uhar mban u wan ishima a iangev vev mbi mbí lu sha inja i saa la sha wono. Yange ve na ve iwasen i injaa, ve nyôôso iyol ve kure ugbayol vev mba ken jijingi man mba iyolough man mba ken ishima kpaa. Kwagh ne taver we ishima u wasen anmgbianev mba nomso man mbakasev mbagen mba ve lu a mbamzeyol la ga he? Ne igyumior kpaa ne fatyô u lun mba surun mba ve lu ken tiônnongo a ven la ishima, mbara mba ve lu yan ican a usaa ken iyol la.—Anzaakaa 20:29.
18. Ka ishimataver i nyi se zua a mi sha akaaôron a i nger ken magazin u Iyoukura man Awake! la sha kwagh u uuma mba iorovo?
18 Magazin u Iyoukura man Awake! la mba a akaaôron kpishi a i nger sha kwagh u uuma mba iorov kpishi kua u̱vàndè-èrèn mba Mbashiada mba ve we ishima shi ve lu zan hemen u wan ishima a mbamzeyol ken uma yô. Ú nguren ôron akaangeren angara nahan hanma shighe yô, ú nenge er anmgbianev asev mbanomso man mbakasev mba ken jijingi tar sha won cii ve we ishima a mbamtaver mba sha kwagh u inyar man msar u mbadoon ve ishima ve sar ku ken uaahe la, man mbamlu mba bov mba ityav mbi ve a mi la. Mbagenev mba a icôron uange i̱ ve lu kôôn ikyôr inya a mi yô. Mbakpishiv vea fatyô u eren abeerakaa agen a mba lun gbong gbong ve nengen a ér ka akaa a ikyoo ga la ga. Iangev vev ta ve ikyaren taver, hemban cii yô, shighe u i sar ve ngeegh u ma ve er ityom i Mbakristu kpa ve kan shio u eren la. Ka ve wuese iwasen man m-sue u anmgbianev vev mbanomso man mbakasev man igyumior kua mba beenyol ve ne ve la kpishi!
Ishimawan I̱ Ve a Msaanyol
19. Paulu yange ya atsan a sha inja i saa man isheer na nahan kpa yange fatyô u ember sha ci u nyi?
19 Er Paulu yange nenge a tahav mbu Aôndo na un la yô a ember, á kaa wener: “Me ta ihagh sha isheer saan saan sha u agee a Kristu a̱ tema ken mo yô. Nahan yô m rumun isheer sha ci u Kristu kua aheen kpaa, man akaatseren man mbamtev mba sha atsan man atsan a eren kpaa, gadia ka shighe u m lu isheer la je m gem m taver ye.” (2 Mbakorinte 12:9, 10) Akaa a yange tser Paulu la na yô, a ôr kwagh vangertiôr ér: “M ngu ôron nahan ka sha ci u ibanave ga. Gadia mo yô, hanma inja i mlu i m lu sha mi cii kpem iyol a mi, hoghor mo iyol a mi kpaa. U lun ken ican kpaa m fa, u ngeen a kwagh wuee kpaa m fa. Hanma gbenda cii man ken hanma kwagh cii kpaa, i nyôr a mo ker, m fa ci ca cii, u yan kwagh kuman mo man shi u lun ijen kpaa, u ngeen a kwagh wuee man shi u banen a kwagh kpaa. M ngu a agee a eren akaa cii je ken Un u A taver mo ne.”—Mbafilipi 4:11-13.
20, 21. (a) Er nan ve se lu a iember u timen sha akaa a i “nengen a mi ga” laa? (b) Ka akaa agen a nyi a i “nengen a mi ga” ú lu a ishimaverenkeghen i va nengen a mi ken Paradiso shin tara?
20 Sha ci u nahan yô, aluer se mba wan ishima a nyityô saa u sha injakwagh ken ayol a ase yô, se zua a msaanyol kpishi sha u tesen hanmaor ser agee a Yehova tema hoghom hoghom ken isheer yase la. Paulu yange nger ér: “Asema kera nga yinan se ga; . . . or wase u kimi ne mba gem un hegh ayange ayange. Gadia ancan u peesa u sha anshighe kpeghee ne ngu sôron se a sôr iengem i tsôron i vesen i ganden cii. Se mba . . . veren asema sha . . . akaa a i nengen a mi ga la, gadia akaa . . . a i nengen a mi ga la gema ka a tsôron je.”—2 Makorinte. 4:16-18.
21 Ior mba Yehova kpishi nyian mba a ishimaverenkeghen i lun ken paradiso na shin tar shi ember averen a a tendezwa la. Alaghga se fatyô u “nengen a” averen angara nyian “ga.” Nahan kpa, shighe ngu van ayem ayem u se va nenge a averen la sha ashe ase yô, je yô, shi se ember a gbem sha won. Imba iveren la a lu mpever u mayange je or a kera zua a mzeyol u sha inja i saa la ga yô! Wan u Aôndo una “vihi aeren a diabolo kera,” shi “Una vihi agee a un u a lu a tahav mbu kuugh la kera.”—1 Yohane 3:8; Mbaheberu 2:14.
22. Ka vangertiôr man mkangeshima u nyi se lu a mi?
22 Nahan yô, nyityô saa u i lu kuman se ken iyol nyian cii kpa, se za nen hemen u wan ishima a mi. Se lu a tahav mbu eren kwagh ne sha mfe u Yehova u a ne se agee wuee la, er Paulu kpa lu a mbu nahan. Zum u se va lu ken Paradiso shin tar yô, hanma sev cii se wuese Yehova Aôndo wase sha akaa a ageegh a a er sha ci wase la.—Pasalmi 103:2.
[Footnote]
^ Nenge kwaghngeren u a kaa ér: “The Bible Viewpoint: How to Cope With Despair,” ken mgber u Awake! u Mei 8, 2000, la.
Ú Na Mlumun Wer Nyi?
• Ka sha ci u nyi Diabolo a nôngon u vihin mtil sha mimi u Mbakristu mba mimi laa, man ngu eren kwagh ne nena?
• Agee a Yehova nga ‘tem hoghom hoghom ken isheer’ nena?
• Mbatamen man mbagenev vea taver mba mbamzeyol ve lu nan ve ican la ishima nena?
[Study Questions]
[Picture on page 8]
Paulu yange er msen acin atar cii ér Aôndo a̱ dugh un saa ken iyol kera