Ve Wa Ishima Á Usaa Ken Iyol

“I nam saa ken iyol, ka ortyom u Satan je, sha u a̱ gbidyen mo, m̱ de kenden iyol sha yum ga yô.”—2 MBAKORINTE 12:7.

1. Ka mbamzeyol mba nyiiv nahan ior ve lu tagher a mi nyiana?

 Ú NGU nôngon a ma icanaa? Aluer ka nahan yô, ú ngu tswen ga. Ken “ashighe a ican” ne, Mbakristu mba jighjigh mba wan ishima a ahendan a vihin tsung man mbamzeyol mba hen tsombor man iangev man mbamzeyol mba sha kwagh u inyar man atsan a ken ishima man ku u mbadoon se ishima la man mbamtaver mbagen. (2 Timoteu 3:1-5) Ken ityar igen yô, m-ban u kwaghyan man ityav mbi nôngon mbi àngèr uuma mba ior kpishi.

2, 3. Ka mhen u geseghee u nyi alaghga una lu se ken ishima sha ci u mbamzeyol mba sha inja i usaa mba ve cinge sha avese laa, man mhen la una lu u bo nena?

² Mbamzeyol amba ne nahan vea fatyô u nan or vôron gbeda gbeda, hemban cii yô, aluer mbamtaver mbara va ta sha a nan kpishi shighe môm yô. Ver ishima sha kwagh u Anzaakaa 24:10 a ôr la, ér: “Aluer ú gba uwer sha iyange i ican yô, agee ou vese ga.” Een, iyolkpen i atsan ase a ve a mi la ia fatyô u yangen gbon gbon wase shi ia fatyô u nan ishima i se kange ser se taver zan zan mkur la ivôron. Kwagh ne una er nena?

³ Iyolkpen ia na se kera fa mvershigh wase jighilii ga. Ikyav i tesen yô, taver ga u se henen sha mbamtaver asev yum je yô shi hiden zungwen a zungwe iyol yase kpaa. Alaghga mbagen je yô, vea vaa mliam a Aôndo ér, “Er nan ú lu nan ian wer kwagh ne a̱ tsereme?” Aluer mhen u kpeegh ne wa amise ken ishima i or yô, una fatyô u yangen iember i nan man vangertiôr u nan kpaa. Ortom u Aôndo nana fatyô u vôron je yô, alaghga nana gba uwer u nôngon “ityav mbi dedoo mbi jighjigh u nan” u nan la je kpaa.—1 Timoteu 6:12.

4, 5. Satan ngu a wa ave sha mbamzeyol asev shighe gen nena, kpa ka vangertiôr u nyi se lu a mini?

⁴ Ka Yehova Aôndo a ne i meen se ga. (Yakobu 1:13) Akaren agen nga ve hen vese sha ci u iniôngon i se nôngon u eren ishima na la. Sha kpôô yô, mba ve civir Yehova cii ve tsen ayolave sha ishigh ki orihyom na u tamen Satan Diabolo. “Aôndo u tar u ainge” u a we ifer ne ngu nôngon ken shighe u a shi a mi kpuaa ne sha u hanmaor u Yehova a doo nan ishima cii nana̱ gba uwer u eren ishima Na. (2 Mbakorinte 4:4) Satan ngu nan mzough u anmgbianev asev u a lu tar sha won cii la atsan er a fetyô la cii. (1 Peteru 5:9) Sha mimi yô, ka Satan a ve a mbamzeyol mba ve tseren se la cii iyol na ga, kpa una fatyô u kôron ave sha mbamzeyol mba se tagher a mi la nahan keren sha u se̱ seer vôron a vôr yô.

⁵ Tahav mbu Satan shin ikyav mbi tswamev nav cieryol, kpa se fatyô u hemban un! Se fatyô u lun a vangertiôr la sha ci u nyi? Sha ci u Yehova Aôndo nenge num sha ci wase. A er hanma kwagh sha er mbatômov nav ve̱ de kera lanen a lan ayom a Satan ga yô. (2 Mbakorinte 2:11) Sha mimi yô, Mkaanem ma Aôndo ma ôr se kwagh kpishi sha atsan a a tseren Mbakristu mba mimi la. Sha gbar u apostoli Paulu yô, Bibilo yar tom a ishember i “saa ken iyol” la. Sha ci u nyi? De se nenge nen er Mkaanem ma Aôndo ma pase inja i ishemberkwaghôron la yô. Nahan se nenge er i lu se tseegh se lu keren iwasen i Yehova sha u hemban mbamzeyol asev ga yô.

 Gbenda u Atsan A Lu Er Ka Usaa La

6. Paulu yange pase inja i “saa u ken iyol” la ér nyi, man kanyi alaghga yange ia lu saa u ken iyol shono?

⁶ Er Paulu yange ya ican tsung yô, Aôndo na un nger mkaanem man ér: “I nam saa ken iyol, ka ortyom u Satan je, sha u a̱ gbidyen mo, m̱ de kenden iyol sha yum ga yô.” (2 Mbakorinte 12:7) Kanyi yange i̱ lu saa u ken iyol i Paulu laa? Sha kpôô yô, saa u i kom or a nyôr ken atô u kwavyolough yô, ka keng una nyoon tsung. Nahan ikyokwaghôron ne tese kwagh u yange na Paulu mnyoon yô—shin yange a̱ lu mnyoon u ken iyol shin u ken ishima shin a̱ lu ve cii kpaa. Alaghga yange Paulu ya ican i mnyoon u ashee shin mnyoon u ma angev mbu gen. Shin alaghga saa la lu tarnahan u ior mbara yange ve nahan Paulu sha kwaghfan na ér ngu aniuren apostoli, shi ve gbaan ahon sha tom na u pasenkwagh shi tesen ior la. (2 Mbakorinte 10:10-12; 11:5, 6, 13) Saa la yange a̱ lu nyityô kwagh kpa, yange lu un ken iyol her shi lu kwagh u á gba dughun un ga.

7, 8. (a) Inja i ishember i “a̱ gbidyen” la yô, ér nyi? (b) Er nan ve i lu a inja u se wan ishima a nyityô usaa mba ve lu nan se ican hegen ne ciili?

⁷ Shi fa wer saa la yange lu gbidyen Paulu. Kwagh u doon yô, ishember i ken zwa Grika i̱ pasen ieren i Paulu yange yar tom a mi heen ne, í zua a i̱ ken ishember i̱ i̱ til sha ityough ki “iju” la. I yar tom a ishember la ken Mateu 26:67 sha kwagh u yange er kpôô kpôô yô, shi ken 1 Mbakorinte 4:11 yô, ka sha injakwagh. Avur la tese ikyav i gbidyen or tan nan azu. Er Satan a kôr Yehova man mbatomov Nav ihyom tsung yô, se fa ser yange saan Diabolo iyol er saa lu kuman Paulu yô. Nyian kpaa, kape ka i saan Satan iyol zum u se kpa ka sea yaan ican a saa ken iyol je la.

⁸ Sha ci u nahan yô, gba u se fa u wan ishima a amba a usaa la er Paulu nahan. Uuma asev har sha u se eren nahan! Umbur wer Yehova soo ér se̱ lu uma ken tar na u he la gbem sha won, henpe mayange mbamzeyol mba lun sha inja i usaa la vea kera tsa a tser se sha won ga la. Aôndo soo ér una wase se se̱ zua a iyua i kpilighyol ne, sha nahan yô a na se akav kpishi ken Bibilo, icighan Mkaanem nam la, sha u tesen se er mbatomov nav mba jighjigh yange ve wa ishima a usaa ken iyol tsembelee yô. Yange ve lu ior mba yinan di er se nahan. Aluer se time sha kwagh u mbagen mba ve lu ken “ikpela i mbashiada” ne yô, una wase se u ‘gban ayem sha ishima i taver tsung sha gesa u ayemegh u i ver se sha ishi la.’ (Mbaheberu 12:1) Aluer se time sha kwagh u yange ve wa ishima a mi la yô, una maa vangertiôr wase, se kpaa se fatyô u wan ishima a nyityô usaa mba Satan una va a mi sha avese la cii.

Mefibosheti Ya Ican a Usaa

9, 10. (a) Kanyi yange i̱ na ve Mefibosheti hingir u va lun a saa ken iyolo? (b) Ka erdoo u nyi Tor Davidi yange er a Mefibosheti, man se fatyô u dondon ikyav i Davidi la nena?

⁹ Time ase sha kwagh u Mefibosheti wan u Yonatan, ijende i Davidi la. Zum u Mefibosheti lu anyom ataan yô, loho va nyôr a na ér i wua ter na Yonatan man ter na utamen, Tor Saulu kpaa. Kondo oryese na la iyol gbong. Yese na maa “tôô un . . . ; er lu nyôngoso zan fele fe fele la, a osogh, a gba a sombo.” (2 Samuel 4:4) Er Mefibosheti lu vesen yô, iwan ne yange ia lu un saa u una wa ishima a mi je ka u henen a hen ga.

¹⁰ Anyom nga karen yô, Tor Davidi er erdoo a Mefibosheti sha ci u dooshima u yange lu a mi sha Yonatan la. Davidi gema akaa a Saulu cica cii na un, shi ver Shiba, kpan u Saulu ér a̱ nengen sha inya shon. Shi Davidi kaa a Mefibosheti ér: “Ú ya kwagh sha tebur wam gbem.” (2 Samuel 9:6-10) Sha kpôô yô, erdoo u Davidi la yange sur Mefibosheti ishima shi wase un u pever myoon u iwan na la. Ityesen ne doo kpishi! Se kpaa se er nen erdoo a mba ve lu nôngon a saa ken iyol la.

11. Ka nyi yange Shiba ôr sha iyol i Mefibosheti, kpa er nan ve se fe ser kwagh u yange ôr la lu aie? (Nenge ngeren u shin kpe la.)

¹¹ Ken masejime yô, gba u Mefibosheti shi una nôngo a saa ugen ken iyol. Ortom na Shiba za sende un ityou a Davidi u lu yevese ken Yerusalem kera sha ci u ahendan a Abesalom wan u Davidi la. Shiba kaa ér Mefibosheti hemba ato ngu ken Yerusalem, man awashima na yô ka u  ma un hingir tor iyol na. * Sendetyo u Shiba la kuma Davidi gbing, tsô a gema akaa a Mefibosheti cii na oraie la!—2 Samuel 16:1-4.

12. Mefibosheti yange er a mzeyol u tagher a mi la nena, man ngu ikyav i tesen i dedoo hen avese nena?

¹² Nahan kpa, Mefibosheti va zuan a Davidi yô, a mase pasen un kwagh u yange er jighilii yô. Yange gbe wan ago u za kohol Davidi yô, Shiba tsugh un shi kaa ér a̱ de una za sha ci na. Nahan Davidi yange sôr kwagh u er shami ga la kpa? Ei, yange sôr kpee ga. A bur akaa la a na iorov mba uhar mbara. Ikyaa ne kpa lu saa u kuman Mefibosheti ken iyol. Yange nenge ér kwagh hemba un a hemba je ve he? Shin yange gba ahon sha ierkwagh i Davidi er la ér a er shami ga yumu? Ei, yange hide a iyol ijime, lumun a kwagh u tor tsua sha ishima na la. Kwagh hemba gban un sha u kwagh a̱ za i doo tseegh, lu ember er tor u Iserael kpôô kpôô a hidi bem bem yô. Sha kpôô yô, Mefibosheti tese ikyav i dedoo sha u wan ishima a iwan man sendetyo man ahenge a van kpaa.—2 Samuel 19:24-30.

Nehemia Yange Wa Ishima a Atsan Na

13, 14. Ka usaa mba nyi yange Nehemia wa ishima a mi zum u a hide u va maan gilgar u Yerusalem laa?

¹³ Time ase sha usaa mba sha injakwagh mba Nehemia yange wa ishima a mi zum u a hide ken gar u Yerusalem u kera lu a girgar ga ken derianyom u sha utaan C.S.W. la. Yange nenge er gar la lu a mkor ga, shi Mbayuda mba i hide a ve la ve sambe ve hingir salem salem shi iyol kpe ve, shi ve lu wang sha ishigh ki Yehova kpaa ga yô. Shin er Tor Artashaseta na ian ér i̱ hide i̱ mar gar u Yerusalem nahan kpa, ica gbe ga tsô, Nehemia va kav er tom na la lu tom u doon ugomna mba ve lu ken ityar i i kase un i wa atô la ishima ga yô. “Ve ungwa ahura er orgen nan ve u va keren mkpeyol sha ci u Mbaiserael yô, gema vihi ve kpishi.”—Nehemia 2:10.

¹⁴ Mbaahendanev mba ken ityar igen la ve nôngo kwagh sha tahav vev cii ér vea yange tom u Nehemia la. M-ànger ve man mbaaie vev man sendetyo ve man kume tan ve la—kua mtindi u yange ve tindi mbamkerev ér ve̱ va er iyol i̱ kpe un la—akaa ne cii yange aa lu er ka usaa mba ve lu seer kuman un a kuma ken iyol nahan. Kpa a yina ishima sha ci u ayom a mbaihyomov nav laa? Ei! Yange suur sha Aôndo a vangertiôr, a gba uwer ga cii. Tsô, mba maan gar u Yerusalem mba been yô, ve mase eren shiada sha ishuen i Yehova sue Nehemia sha dooshima la.—Nehemia 4:1-12; 6:1-19.

15. Ka mbamzeyol mba Mbayuda mba nyiiv yange ve za Nehemia iyol tsung nu?

¹⁵ Er Nehemia lu gomna la, shi gba u una nôngo a mbamzeyol mbagen mba ve va hen ior i Aôndo yô. Mbamtaver mban lu er ka usaa mba ve za un iyol tsung yô, sha ci u yange ve bende a ikyaryan i ior mbara ya vea Yehova la. Mba ve lu mbanyarev ken a ve la ve lu keren mtsera u karen  ikyaa inya, shi anmgbianev vev mba ve lu mbaatsanev la lu tan inya ve ityumbu shi teen ônov vev ken ikpan sha u vea kimbi anzô shi vea ta tar u Pershia kpandegh yô. (Nehemia 5:1-10) Mbayuda kpishi lu peren tindi u Iyange i Memen la shi ve lu vendan u suen Mbalevi man tempel kpaa. Shi ve er “kasev ken Ashedodi man ken Amon kua ken Moabi.” Kwagh ne nyoon Nehemia je zua ga! Kpa usaa mban cii môm tsô kpa na un u undun tom na ga. Er lu or u lun a ishima i tseen sha atindi a Aôndo a perapera yô, hanma shighe cii waan ve kwagh her nduuruu. Se kpaa mayange se lumun ser m-ban u jighjigh u nan u mbagenev la a̱ yange m-er u se eren Yehova tom sha jighjigh la ga, di er Nehemia kpa lu er nahan.—Nehemia 13:10-13, 23-27.

Ior Mba Nan Jighjigh Mbagen kpa Wa Ishima a Mi

16-18. Mbamzeyol mba hen tsombor yange ve cinge sha Isaka man Rebeka man Hana man Davidi man Hosea nena?

¹⁶ Akav a tesen nga ken Bibilo kpishi a ior mbagen mba yange ve wa ishima a mbamzeyol mba ve lu er usaa nahan yô. Ape usaa mban yange ve hemban duen cii yô lu hen tsombor. Yange kasev mba Isou mba uhar mbara ‘ve na Isaka vea Rebeka mba ve lu mbamaren mba Isou la ishima i vihin kpishi.’ Rebeka iyol na kaa wener, nyôr un iyol a ônkasev mbara. (Genese 26:34, 35; 27:46) Shi time ase sha kwagh u Hana man er wuhe na Penina yange “bamen un tsung, sha u vihin un ishima” sha ci u Hana lu ikyôm kwase la. Alaghga Hana yange una yaan ican hanma shighe sha u zeren henen sha kwagh ne hen ya. Shi Penina yange a hee un ken igbar—sha ishigh ki tsombor na man akar a na—zum u tsombor shon ua za iniongo ken Shilo yô. Kwagh ne lu inja er ka u seer kuman Hana saa shon sha u a̱ seer nyôron un a nyôr ken iyol nahan.—1 Samuel 1:4-7.

¹⁷ Shi time sha ishimawan i Davidi yange una wa sha ci u iwuhe i sha ihyundu i ter na kem, Tor Saulu la. Sha u Davidi una war uma na yô, yevese za lu ken ubar mba ken taaikyôngo u Engedi, ape yange i gba u una unde agungu a taven shi una hungwa shin apev a lun avande avande la. Ijirôron i sha mimi ga la yange ia pughur un vanger kpen kpen, gadia er Saulu kwagh u bo ga. Zan zan je yô, anyom kar imôngo je kpa, Davidi lu or u azende azende—akaa ne cii lu sha ci u iwuhe i Saulu la.—1 Samuel 24:14, 15; Anzaakaa 27:4.

¹⁸ Time sha kwagh u mzeyol u ken tsombor u̱ yange tser Profeti Hosea la. Kwase na hingir idyakwase. Ijimba na la yange ia lu nom na inja er i kuma un usaa ken ishima nahan. Shi ishima yange ia seer vihin un tsung sha mbayev mba uhar mba kwase la va mar sha idya i eren la!—Hosea 1:2-9.

19. Ka tôvacan u nyi yange i tôv profeti Mikaia?

¹⁹ Saa u ken iyol ugen yô ka tôvacan. Time sha kwagh u profeti Mikaia yange tagher a mi la. U nengen er uprofeti mbaaiev yange ve kase Tor Ahaba ve wa atô la, man mne u Ahaba na  mbaaie mbara jighjigh la, yange a lu kwagh u zan uma u Mikaia orperapera la iyol kpen kpen. Nahan, zum u Mikaia kaa a Ahaba ér uprofeti mbaaiev mbara cii mba ôron akaa sha “jijingi u aiegh” yô, orhemen u mba eren wayo la er nyi? Yange “ta Mikaia sambe sha henge”! Kwagh u hemban vihin je yô, lu ieren i Ahaba er sha icin i Yehova ta sha kwagh u ityav mbi Ramoti-gileadi ér vea hemba ga la. Ahaba wa tindi ér i̱ wuhe Mikaia ken gaadi i̱ koson un sha ankwaghyan kpuaa tseegh. (1 Utor 22:6, 9, 15-17, 23-28) Shi umbur Yeremia man gbenda u mba tôvon un a ican man ku yange ve er un ican la.—Yeremia 20:1-9.

20. Ka saa u nyi yange Naomi wa ishima a mini, man yange i na un injar nena?

²⁰ Kwagh ugen u vihin tsung u a lu inja er ka saa u ken iyol yô, ka msaa u or u doon se ishima ka nan saa ku la. Yange Naomi wa ishima a myoon u ku u nom na man msaa u mbayev nav uhar saa ku la. A hide ken Betelehem a ican ne ken ishima her. Yange kaa a akar a na ér ve̱ de u yilan un ér Naomi, kpa ve̱ gema ve̱ yilan un ér Mara, sha iti i i zough sha ican i yan i un ye tsung sha akaa a a er un la. Ken masejime yô, Yehova na un injar sha wan u wan na u yange va hingir tsombor u Mesiya una due ker la.—Rutu 1:3-5, 19-21; 4:13-17; Mateu 1:1, 5.

21, 22. Akaa yange saa Yobu nena, man yange er nena?

²¹ Nenge ase er yange a kondo Yobu iyol zum u a ungwa ku u ônov nav mba doon un ishima mba puev mba ve kpe ku u aikyôr kua ilev nav man mbatomov nav la. Fese nahan, uyôughyôughmbaakaav nav cii tim bee vindi vindi! Er Yobu lu zungwen sha atsan ne her la, Satan shi haa un avav iyol. Alaghga Yobu yange una hen ér avav a nyoon ne aa wua un. Yange kanen shio u wan ishima a mnyoonom nam mara yô, tôm wener guda ma un kpe, ma i wanger un iyol.—Yobu 1:13-20; 2:7, 8.

²² Akaa ne cii kpa kuma kwase na ga, a va a iyugh man ishimavihin a va kaa a na ér: “Venda Aôndo, yô, kpe kera”! Yange kwagh ne una lu saa u sôôn un ken iyol kpen kpen! Kwagh ugen yô, akar a Yobu a atar la, va lu u surun un ishima ga, kpa gema lu u va bumen un sha akaaôron a sha zwa nyôhôn, nahan un tar ér ka sha ci u asorabo na a ken myer la a ne ve a lu yan ican la ye. Anyiman ve a gbilinii la yange seer sôôso saa la seer nyôron un a nyôr ken atô iyol hemban er kera kpa vande lun un la. Umbur wer, yange Yobu fa er i hii ve akaa a cieryol la a lu eren un ga; shi yange fa ér a va war uma na tsô kpaa ga. Nahan kpa, “ken akaa ne cii Yobu er kwaghbo ga, a na Aôndo ibo er a er kwagh u kpeegh kpaa ga.” (Yobu 1:22; 2:9, 10; 3:3; 14:13; 30:17) Er usaa kpishi kohol lu kuman un icin i môm nahan kpaa, mayange gba uwer sha mtil na u tilen sha mimi la ga. Nenge imba ishimataver ne sha wono!

23. Mbajighjigh mba se er kwagh ve la yange ve wa ishima a usaa kposo kposo ken ayol a ve nena?

²³ Akav ngee hemba a ior mba i ter kwagh ve sha heen ne a a fatyô u ngeren been ga yô. Bibilo shi ngi a agen hemba nahan. Mbatomov mba jighjigh mban cii yange hanma ve nan nôngo a usaa mba nan mba sha injakwagh. Nenge er yange ve tagher a mbamzeyol kposo kposo sha wono! Nahan kpa, ve lu a ishimaveren môm. Mô ve môm tsô kpa nan de u eren Yehova tom ga. Ken atsan a ve tagher a mi la cii, ve hemba Satan sha tahav mbu Yehova na ve la. Inja nena? Ngeren u a dondo ne una na mlumun sha mpin ne shi una tese er se kpaa se fatyô u wan ishima a nyityô kwagh i i lu er ka saa u ken iyol yase nahan yô.

[Footnote]

Ú Na Mlumun Wer Nyi?

• Er nan ve a fatyô u tôôn mbamzeyol asev karen sha usaa mba ken iyolo?

• Ka usaa mbagen mba nyi yange Mefibosheti man Nehemia wa ishima a mini?

• Ken akav a tesen a ken Ruamabera a nomso man kasev mba ve we ishima a usaa kposo kposo ken iyol la, ka hanmô jim i̱ hembe maan we iyolo, man ka sha ci u nyi?

[Study Questions]

[Pictures on page 5]

Yange Mefibosheti wa ishima a iwan i gban man sendetyo man ahenge a van

[Picture on page 6]

Nehemia yange wa ishima, shin er ahendan lu a na nahan kpaa