Iyua I̱ Sha Ishima I Aôndo La
Iyua I̱ Sha Ishima I Aôndo La
YESU man mbahenen nav ve lu yan kwaghyan u nyohon ne imôngo ken Betani vea ahuraior a na agenegh, ken ve yô, lu Maria man Marta kua Lasaru u i sember nderen un shin ku la. Zum u Maria tôô mkurem kuma pams u ikaren i môm ma taver ishe shighe Yesu shin angahar yô, ishima vihi Yuda Isekarioti, tsô á gba zôhôn. Á kaa sha ishimavihin ér: “Ka nyi man i tee mkurem man i yam sule deri utar [war kuman injar tom sha inyom jimin] i ne mbaatsanev ga?” Fese nahan, mbagenev kpa gba gban ahon sha kwagh ne nahan.—Yohane 12:1-6; Marku 14:3-5.
Nahan kpa, Yesu kaa wener: “De nen un; . . . Gadia ne mba a mbaatsanev a ven imôngo gbem, hanma shighe u i sar ne cii kpaa ne fatyô u eren a ve dedoo; kpa Mo yô, né lu a Mo gbem ga.” (Marku 14:4-9) Mbahemenev mba kwaghaôndo u Mbayuda yange ve hen ér, iyua i eren mbaatsanev la gban kan kwagh u dedoo tseegh ga, kpa ka kwagh u una fatyô u wamen asorabo je kpaa yô. Kpa Yesu yô, gema tese wang wener ka mne u nan mbaatsanev iyua la tseegh i lu kwagh u sha ishima i Aôndo ga.
U hiden nengen kpeghee sha gbenda u yange i naan uiyua ken tiônnongo u Kristu u sha ayange a ngise la una tese se igbenda i vough i se fatyô u tesen ser se mba a ikyo i wan yô, nahan eren uiyua mba ve lu sha ishima i Aôndo yô. Shi kwagh ne una wase se u fan zege iyua igen i i̱ hembe van a kwagh u dedoo cii yô.
“Na Nen Iwua”
Yesu taver mbahenen nav asema sha ashighe kpishi ér ve ‘naan iwua.’ (Luka 12:33) Nahan kpa, Yesu yange ta icin sha iyua i eren sha imanger sha ci u keren icivir i i̱ lu sha ci u Aôndo la. Á kaa wener: “Shighe u wea eren iwua yô, de tôngon korough sha hemen wou, er mbaatsereghev ve eren ken ushinagoge kua sha igbenda sha u vea zua a icivir hen ior la nahan ga.” (Mateu 6:1-4) Mbakristu mba tsuaa mbara yar tom sha kwaghwan ne, nahan ve palegh aeren a tsenen ayol a ve ken igbar a mbahemenev mbakwaghaôndo mba sha ayange a ve mba ve tese perapera je haa ikyaa inya la, nahan ve gema ve wase mbaatsanev sha u eren ve akaa shin nan ve uiyua ken myer.
Ikyav i tesen yô, i ôr se ken Luka 8:1-3 ér, Maria man Magedalena man Yohana man Susana kua mbagenev yange ve yar tom a “inyarev vev” u eren Yesu man mbaapostoli nav tom. Shin er kwagh ban ior mban ga nahan kpa, ve undu ityom ve i zuan a inyaregh la ve gema ve ver ishima ve jimin cii sha tom u pasen kwagh. (Mateu 4:18-22; Luka 5:27, 28) Kasev mban na Aôndo icivir sha u wasen ve ér ve kure ityom i Aôndo á ne ve la doo doo. Man Aôndo kpaa lumun a kwagh u ve er ne sha u kuran ngeren u sha kwagh u uiyua vev mba sha mhôôn mba ve na sar sar ne ken Bibilo sha er ikyov i ken hemen ia va ôr kwagh ne yô.—Anzaakaa 19:17; Mbaheberu 6:10.
Dorka lu kwase ugen u lu a “aeren a dedoo kpishi, man iwua i nan kpaa” yô. Yange koron akondo sha ci u kasev mba côgholov mba kwagh ban ve la ken gar u Yopa u lu hen kpe zegemnger la. Aluer yange una yamen a yam akondo una naan a koron shin una koron á iyol na una naan ve gbilin kpa se fa ga. Nahan cii kpa, aeren a na a dedoo ne na kwagh na doo mba yange fatyô u wasen ve la kua Aôndo u yange na un iveren sha erdoo na la kpaa.—Aerenakaa 9:36-41.
U Lun a Awashima u Injaa la Ka Kwagh u Hange Hange
Kanyi yange i mgbegha ve mban cii u eren iyua? Yange ve er kwagh ne lu di sha ci u i zamber a ve ér ve na iwasen nahan mhôônom kôr ve yum ga. Kpa ve fa a ishima ve ér ka kwagh u shami u eren kwagh u ve fetyô sha hanma iyange cii sha u wasen mbaatsanev man mba kwagh a tser ve man mba ve lu uange shin ve lu a mbamzeyol mbagenev yô. (Anzaakaa 3:27, 28; Yakobu 2:15, 16) Ka imba iyua i̱ sha ishima i Aôndo je ne. Kwagh u vesen u ngu a mgbegha or u eren iyua nahan yô, ka dooshima u nan lu a mi hen Aôndo la kua isharen i nan lu a mi i kaven ieren na i tesen mhôônom shi nan naagh mgbeghaa la.—Mateu 5:44, 45; Yakobu 1:17.
Apostoli Yohane ta iwanger sha gbenda u hange hange u eren iyua nahan ne zum u á pine wener: “Kpa or u nan lu a akaa a taregh man nan gem nan nenge anmgbian u nan ken ibanave man nan zungu nan mhôônom ga yô, dooshima u Aôndo ngu lun ken a nan nana?” la. (1 Yohane 3:17) Ikyar i nan sha mpin ne ngi ilian ga. Dooshima u Aôndo ngu a mgbegha ior u eren mbagen iyua. Aôndo soo ior mba ve lu a jijingi u nan kwagh sar sar er un nahan la kpishi shi ngu a na ve injar kpaa. (Anzaakaa 22:9; 2 Mbakorinte 9:6-11) Imba mne u nan kwagh nahan ne ngu nyian je kpa? Nenge ase sha kwagh u a sember eren ken tiônnongo u Mbashiada mba Yehova ne.
Ya u ngôkwase Kristu ugen yange vihi caver caver je gba u a sôr. Kwase ne lu tswen shi lu a tsombor u ua wase un kpaa ga. Yange na ya na i nyôron mbamkombo mba Mbakristu her anyom imôngo, shi ashighe kpishi á lôhô ior kwaghyan hen ya na kpaa. (Aerenakaa 16:14, 15, 40) Er ior mba ken tiônnongo nenge zayol na ne yô, ve za wase un. Mbagen na inyaregh, mbagenev er tom ne ayol a ve. Mba yange ve na ayol a ve u eren tom ne la tôô m-bee mba usati kpuaa tsô sha u manden haav mbu hev shi maan kwa u ôôn iyol u he, shi yange ve kôngor shi ve shighe ivue sha kpo iyou u hiihii la jimin cii shi ve mande tebul u veren akaa shin kicin kpaa. Lu mbamgbe mba kwase la tseegh iwasen ve i ve na un ne wase u kuren ga, kpa kwagh ne na ior mba ken tiônnongo hemba lun ikyua a ayol a ve cii, shi ior mbawanndor kpa doo ve, ve kav er kwagh ne i lu ikyav i naagh ku nan ku Mbakristu mba mimi yô.
Igbenda ngi kpishi i se wase mbagenev ayol a ase 2 Mbakorinte 8:12) Kpa, ka iyua i eren mbagenev iyol yase shin nan ve kwagh sha ave ase ne tseegh i lu naagh ku Aôndo una na se iveren na yee? Ei.
yô. Se fatyô u zuan a shighe u lun imôngo a wan u nomso shin u kwase u nan lu ancôghol kpa? Se fatyô u zan kasua shin koron ikondo nan kwasecôghol u beenyol u se fe nan la kpa? Se fatyô u yôron or u kwagh a ban nan la shin nán nan inyaregh kpa? U ngu wer saa se lu ornyar man se wase mbagenev ga. Apostoli Paulu nger wener: “Aluer gbashima una lu yô, á rumun un sha kwagh u or nan lu a mi la, ka sha kwagh u nan lu a mi ga la ga.” (U Keren Iwasen I Nan Ior Myôhôryol la Di Ye?
Ashighe agenegh yô, iyua i eren mbagenev iyol yase ne ka i wase ve i bee ga. Sha kpôô yô, Yesu man mbaapostoli nav lu a ikpanyar i môm sha ci u mbaatsanev, shi ve ngohol uiyua hen ior mba ve̱ wa ve ikyo mba yange ve zuan a ve ken tom ve u pasen kwagh la yô. (Yohane 12:6; 13:29) Kape atôônanongo a sha derianyom u hiihii la kpa yange á kohol uiyua shighe u kwagh a er je la, shi á sôn iwasen sha ajiir agen sha u nan ior myôhôryol kpaa.—Aerenakaa 2:44, 45; 6:1-3; 1 Timoteu 5:9, 10.
Imba kwagh ne yange i er sha shighe u inyom i 55 S.W. la nahan. Atôônanongo a ken Yudia lu ken ibanave kpishi, man alaghga tsô lu sha ci u zege ijen i yange i gba semberee sha shighe shon la. (Aerenakaa 11:27-30) Er hanma shighe kwagh u mba ve lu ken ibanave la yange a gba apostoli Paulu ishima yô, á sôn iwasen sha ci ve hen atôônanongo zan zan je ar tiônnongo u Masedonia u lu ica la kpaa. Yange wa kwagh wener i er iyua, shi tindi ior mba i nenge ve kom la sha u ve za na iyua ne yô. (1 Mbakorinte 16:1-4; Mbagalatia 2:10) Un iyol na man mba yange ve er tom ne la cii, ma or tsô ngohol inyaregh sha tom u nan ga.—2 Mbakorinte 8:20, 21.
Mbashiada mba Yehova nyian ne kpaa ka ve wase fese je shighe u aahe a er yô. U tesen ikyav yô, ken fam u 2001 la, ura nôôr cam cam ken gar u Houston, u ken ipaventar i Texas ken tar u U.S.A. nahan mngerem va deemee kua akaa kpishi. Kohol cii yô, ayou a Mbashiada 723 vihi kera, agen kpishi vihi caveraa je. Fese nahan i tsua mbatamen mba ken Kristu mba ve vie yô, ve lu kômatii u nan myôhôryol sha aahe la, nahan lu u vea tôv a fa mbamgbe mba iorov asange asange shi vea na Mbashiada mba hen ningir la inyaregh ki nan ve myôhôryol sha er vea wa ishima a aahe ne, shi vea sôr uyaav vev kpaa yô. Ior mba nan ayol a ve mba ken atôônanongo aa a lu ikyua la er ityom ne cii. Yange doo kwase Shiada ugen kpishi sha iwasen i i na un la, nahan shighe u kômpeni na u ishwalansi na un inyaregh sha iyou na i yange i sôr la yô, á gema ki fese je á er iyua sha u i seer sha inyaregh ki yange i ver sha kwagh u van ior a myôhôryol la, sha er a fatyô u wasen mbagenev kpaa yô.
Kpa gema sha kwagh u eren iyua sha ikyev i mbamzough mba ngohol iyua sha ci u mbaibanave la yô, doo u se er kwagh sha kwaghfan shighe u se lu gbidyen kwar nengen sha zamber u i Anzaakaa 14:15 kaa ér: “Orlanenkwagh ka nan gba nan jighjigh sha hanma kwaghôron tsô, kpa orfankwagh yô, ka nan ver ishima sha zende u nan.” Nahan yô, doo u se er kwagh sha kwaghfan sha u timen fan kwagh u a lu jighilii la vighe vighe.
dugh a mi a ar a vese la yô. Mbamzough mba ngohol uiyua mbagen ka ve vihi inyaregh kpishi sha mbatomov vev shin ve vihi inyaregh kpishi sha angwe u yôôn taver ior asema ér ve na iyua, nahan inyaregh ki ve ngohol la ki mase shin kpuaa tseegh u eren kwagh u i we ishima a mi kpôô kpôô la.Iyua I I̱ Hembe Lun a Iwasen La
Iyua i eren igen ngi i i̱ lu a inja i hembe iyua i eren sha ikyev i mbamzough mba ngohol iyua sha ci u mbaibanave yô. Yesu yange ôr kwagh gber sha kwagh ne shighe u gum ornyar ugen pine un kwagh u una er ve una zua a uma u tsôron la. Yesu kaa a na wener: “Za za tôô akaa a u lu a mi, tee, na mbaatsanev, tsô ú lu a kwagh u injaa Sha; yô, hide va dondo sha a Mo.” (Mateu 19:16-22) Ver ishima wer Yesu yange gba kaan tsô ér, ‘Na mbaatsanev, tsô ú zua a uma ga.’ Kpa yange kaa wener, “hide va dondo sha a Mo.” U ôron sha gbenda ugen yô, er uiyua mba eren mbaatsanev la i lu kwagh u doon man u van a iwasen nahan kpa, u lun orhenen u Kristu la saa sha kwagh ne tseegh ga.
Isharen i Yesu i vesen yô, lu u wasen mbagenev ken jijingi. Á kaa a Pilatu er shighe mase shin di kpuaa tseegh u una kpe la, wener: “Ka sha ci u nahan i marem, shi ka sha ci u nahan kpaa M ve shin tar ne, sha er Me pase mimi ye.” (Yohane 18:37) Shin er Yesu hemen gbenda u wasen mbaatsanev shi been ior angev shi koson ior mba ijen i ker ve la nahan kpa, kwagh u vesen u yange er yô lu u tesen mbahenen nav kwaghpasen. (Mateu 10:7, 8) Sha kpôô yô, môm ken akaa aa yange mase ôron mbahenen nav yô, lu tindi u yange wa ve la, ér: “Nahan yô, za nen, za gema nen akuraior cii a̱ hingir mbahenen.”—Mateu 28:19, 20.
Nahan kpa, kwaghpasen una fatyô u been a mbamzeyol mba tar ne cica cii ga. Kpa, u samber a loho u dedoo u Tartor u Aôndo hen ior cii la ve Aôndo a icivir, sha ci u kwaghpasen ngu kuren ishima i Aôndo shi kwagh ne ka a bugh mba ve lumun loho u Aôndo la cii gbenda u zuan a mbamtsera mba tsan gbem sha won. (Yohane 17:3; 1 Timoteu 2:3, 4) Er nan ú kegh ato u ongo kwagh u Mbashiada mba Yehova ve lu a mi u ôron we kwagen u shi ve ve ú inya la ga? Vea va a iyua i ken jijingi. Man ve fa ér ka gbenda u hemban doon u vea na ú kwagh je ne.
[Pictures on page 6]
Igbenda ngi kpishi i tesen ser se wa mbagenev ikyo
[Picture on page 7]
Mpase u se pasen loho u dedoo la ka kwagh u doon Aôndo shi ka kwagh u bughun gbenda u zuan a mbamtsera mba tsan gbem sha won kpaa