Er Se Hii Ve Se Lu a Dooshima u Mimi La

“Dooshima ka icigh ki been hanma nyityô uange man ifer cii; dooshima ka uma.”—Living to Purpose, ngeren u Joseph Johnson, 1871.

 OR KA nan hen u lun a dooshima nena? Ka nan hen i lu sha u timen sha kwagh u mhen man aeren a orumace shinii? Shin ka sha u ôron ityakerada i ia wase nanaa? Ka sha u nengen usenema mba ve tesen dooshima u kwase vea nomsoor la shinii? Mayange ga cii. Ior ka ve hii henen u lun a dooshima sha ikyav i mbamaren vev ve tesen la man tsaha u ve tsahan ve la. Aluer mbayev mba hen ijiir i ishoon i lu, man aluer mbamaren vev koso ve shi nenge sha ve doo doo shi iliam kpa ban hen atô ve ga shi ve wa ve ikyo kpaa yô, vea kav kwagh u a lu dooshima yô. Shi ka ve hen u lun a dooshima zum u mbamaren vev ve tese ve atindi a vough, a sha kwagh u dedoo man u bo yô.

Dooshima u mimi za shimi hemba di u soon or shin kwagh u nan gban di doon se ishima tsô la. Dooshima u mimi gbe uwer u eren kwagh u dedoo a mbagenev ga, aluer ve nenge a kwagh shon hen shighe la ga di vough er ashighe kpishi mbayev ka ve nenge a iwasen i tsaha u sha dooshima u i lu tsahan ve la ga nahan je kpaa. Orgban wase ngu ikyav i vough i̱ or u nan tesen dooshima a iyol tangen shio yô. Apostoli Paulu nger wener: “Wan Wam, de lahan mkôôm u Ter ga, ishima i̱ de kera yinan we zum u A lu tsahan we la ga. Gadia or u nan doo Ter ishima yô, ka nan man A kôôm nan ye.”—Mbaheberu 12:5, 6.

Mbamaren, ne fatyô u kaven Yehova sha u tesen tsombor wen dooshima kpa? Man ikyav yen i tesen i sha kwagh u mlu u hen atô wen u nom man kwase la ngi hange hange nan je?

Tese Mbagen u Lun a Dooshima sha Ikyav You

Aluer ú ngu nom yô, ú nengen kwase wou wer á gba kwagh shin ngu ú a inja je kpa, shi ú eren kwagh a na sha icivir man sha ikyo i wan kpa? Man aluer ú ngu kwaseya yô, ú tesen nom ú dooshima shi ú suen un sha akaa a á eren la kpa? Bibilo kaa ér nom man kwase ve lu a dooshima shi ve nan civir ayol a ve kpaa. (Mbaefese 5:28; Titu 2:4) Zum u ve er nahan yô, mbayev vev vea nenge a iertom i dooshima u Mbakristu la sha ashe a ve. Nenge imba er kwagh ne i lu gbenda u dedoo man u injaa u tesen or kwagh sha wono!

Mbamaren shi ka ve na dooshima a dumbur hen ya ve zum u ve ver atindi a tseng ken tsombor ve sha akaa er iemberyolough man inja i vough i lun a mi man mbaawashima kua m-er u eren akaa a a hembe lun hange hange la nahan. Bibilo wase ior sha tar jimin cii u veren imba atindi ne nahan sha ci u tsombor ve je zua ga, man kwagh ne tese ér mimi je Bibilo cii ka “Aôndo A ne i nger ye. [Ngi] a inja sha ityesen man sha mkôôm man sha myange man sha myese  u ken perapera kpaa.” (2 Timoteu 3:16) Sha kpôô yô, atindi a wang man akaawan a ken Ityesen i sha Uwo a á tese er or á er uma la tseegh kpa, ior kpishi nenge á ér á doo je gandeôron.—Mateu, ityough 5-7.

Shighe u ior mba hen tsombor cii ve har sha Aôndo ér a̱ hemen ve shi ve var a atindiakaa a na yô, hanma or nana tema kundu kundu, shi kwagh ne una wase mbayev vea vese a lu a dooshima man icivir sha mbamaren vev. Kpa gema ya u i ver atindi kposo kposo shin i we atindi sha inja ga, hanmaor nan eren kwagh u nan yô, mbayev vea yue, asema aa vihi ve shin vea hembaato kuaa je.—Mbaromanu 2:21; Mbakolose 3:21.

Mbamaren mba lun tswen vea er nena? Mba a iyolbo kpishi sha kwagh u tesen mbayev vev mbakiriki u lun a dooshima shinii? Ka nahan kpee ga. Shin er ma kwagh môm tsô a doo a hembe u lun a ngô u dedoo man ter u dedoo mba ve lu yesen ônov imôngo la ga nahan kpa, uvande eren tese ér mlu u tsombor lun imôngo kangenaa la una kar a war tilen sha ityough ki ormaren u nan lu ga la. Aluer ú ngu ormaren we tswen yô, nôngo yar tom sha atindiakaa a Bibilo hen ya wou. Injakwagh igen kaa ér: “Suur sha TER a ishima you cii, de yier sha mkav wou ga. Umbur Un sha ijende you cii, Un kpaa Una kôôm igbenda you”—kua igbenda you i̱ u yesen ônov la kpaa.—Anzaakaa 3:5, 6; Yakobu 1:5.

Agumaior a dedoo kpishi i yese á hen tsombor u ú lu a ormaren môm tseegh yô, kpa hegen mba civir Aôndo ken atôônanongo a Mbakristu a Mbashiada mba Yehova a a lu udubu udubu sha tar jimin cii la. Kwagh ne ka ikyav i tesen ér mbamaren mba lun tswen kpaa vea kôr cio u tesen mbayev vev u lun a dooshima.

Gbenda u Se Cii Se Lu a Dooshima La

Bibilo tsengaôron ér “ken ayange a masejime” yô, ior vea lu “mbalun a dooshima ga,” inja na yô, dooshima u ngu a lu hen atô u ior mba hen tsombor la una ban. (2 Timoteu 3:1, 3) Nahan kpa, mba alaghga yange ve vese hen ijiir i dooshima ban her kpishi la je kpa vea hen u maan dooshima ken ve. Vea er kwagh ne nena? Sha u henen kwagh hen Yehova, un u a lu Imbor i dooshima, shi a tesen dooshima man ikyo i wan sha mba ve gem hen a na a ishima ve cii la. (1 Yohane 4:7, 8) Orpasalmi ugen yange kaa wener: “Gadia terem man ngôm undum, kpa TER Una tôôm.”—Pasalmi 27:10.

Yehova tese se dooshima na sha igbenda kpishi je. Igbenda shon yô ka kwaghwan na u ken Bibilo u sha inja i ter a wan la, man iwasen i icighan jijingi na kua iwasen i sha dooshima i anmgbianev sha won cii la. (Pasalmi 119:97-105; Luka 11:13; Mbaheberu 10:24, 25) Time ase nenge er igbenda itiar i Yehova a tese se dooshima ne ia wase se, nahan Aôndo man orwanndor a vese vea seer doon se ishima yô.

Kwaghwan u sha Inja i Ter a Wan u Aôndo a Ne i Nger La

Aluer ka u se ya ikyar i sha dooshima vea or kangenaa yô, a gba u se fa or la tsembelee je. Yehova lôhô se ér se kporom ikyua a na sha mpase u a pase iyol na ken Bibilo la. Nahan kpa, Bibilo i ôron tseegh kuma ga. Saa se yar tom sha akaa a i̱ tese se la keng je, shi se zua a mbamtsera mba kwagh ne una va a mi la kpaa. (Pasalmi 19:7-10) Yesaia 48:17 kaa ér: “Mo M ngu TER Aôndo wou, M tese u kwagh u una lu u a inja yô, M hemen we sha gbenda u ú zenden sha mi la.” Een, Yehova ua lu dooshima iyolna la, tese se sha ci u mtsera wase—u ngu wer, a soo wener se lu uikyangen sha u gban wan se atindi kperegh kperegh tsô ga.

Mfe u vough u ken Bibilo u se lu a mi la shi una wase se se seer tesen ser uumace e̱r se nahan doo se ishima. Kwagh ne ngu nahan sha ci u mimi u ken Bibilo la tese se er Aôndo a nengen uumace  yô, shi mimi ne tese se gbenda u ú doo u se er kwagh a mbagenev yô. Akaa a i̱ er se kwagh sha mi ne na yô, se mba a ityôkyaa i dedoo i lun a dooshima sha mbawanndor a vese. Apostoli Paulu kaa wener: “M ngu eren msen mer, dooshima wen a̱ seer a seer ngeen [a mfe u vough] man sha hanma mkav cii.”—Mbafilipi 1:9.

U tesen ikyav er “mfe u vough” una kôôm dooshima u or lu a mi la una lu sha inja yô, nenge ase kwaghôron u injaa u mimi u i er ken Aerenakaa 10:34, 35 ne, í ôr her ér: “Aôndo ka u sangen a sange ior ga, kpa ken hanma ikurior yô, or u nan cie Un, nan eren perapera kpaa yô, Una rumun nan.” Aluer Aôndo nengen ior ér ve gba kwagh sha ishigh nagh sha ci u aeren a ve a perapera man sha ci u mciviraôndo ve la, kpa ka lu sha ci u tar u ve dugh her shin kwavyolough ve la ga yô, se kpaa doo u se nenge uumace mbagenev sha gbenda shon, ú sangen a sange ior ga ne ga he?—Aerenakaa 17:26, 27; 1 Yohane 4:7-11, 20, 21.

Dooshima—Ka Ityamegh Ki Jijingi u Aôndo

Icighan jijingi u Aôndo una wase ior mba ve ongo tindi yô vea lu a aeren a Bibilo i pase ér ka “ityamegh ki Jijingi” la, vough er ura u ú nee sha sule ikyon sha shighe vough ka ú na sule la ú doo nahan. (Mbagalatia 5:22, 23) Dooshima ka ieren i vesen i ityamegh ki jijingi kin ne. (1 Mbakorinte 13:13) Kpa se zua a jijingi u Aôndo nena? Msen u eren ka gbenda u hange hange u se zough a jijingi na yô. Aluer se er msen se sôn ser Aôndo a na se icighan jijingi na yô, una na se. (Luka 11:9-13) Ú eren msen ú ‘sen’ wer a na ú icighan jijingi na kpa? Aluer ú er nahan yô, ityamegh nagh ki injaa ki ki kou dooshima kpa ker la kia hemba ngeen a ngee ken uma wou cii.

Nahan kpa, jijingi ugen ngu u a lu hendan a jijingi u Aôndo yô. Bibilo yila jijingi ne ér: “Jijingi u taregh.” (1 Mbakorinte 2:12; Mbaefese 2:2) Ka ieren i bo i i bende a ior wuee ne, man ka ma orgen môm ga kpa ka Satan Diabolo a lu imbor i jijingi ne ye, un u a lu “tor u tar” u uumace mba ve lu paleghaa a Aôndo ne. (Yohane 12:31) “Jijingi u taregh” kpur asaren a bo wue wue a a ne dooshima a ban, kpa a gem a sue aeren a iyolough vough er ahumbe a a kar baveraa a kur ihundu a kpur han han nahan.—Mbagalatia 5:19-21.

Ior ka ve ngohol jijingi u bo ne zum u ve tsen ayol a ve sha ieren i ior ve lu a mi i mo-hiihii sha kwagh u uyôughyôughmbaakaav mba keren, kua anza a sha ipila a ior ve eren ne man mnenge u vough ga u a dumbur ken tar u ior ve nengen dooshima ér ka kwagh u injaa ga la. Aluer ú soo wer u seer ngeen a dooshima u mimi yô, a gba u ú hendan a jijingi u taregh ne kpoghuloo je. (Yakobu 4:7) Nahan kpa, mayange je de haren sha tahav ou ga; sôn Yehova a wase ú. Jijingi na—u a hembe agee sha won cii la—una taver we shi una na ú mhembe kpaa.—Pasalmi 121:2.

Hen Dooshima sha Ikyev i Anmgbianev Sha Won Cii

Se cii, sea lu mbayev shin mbaganden kpaa, se fatyô u seer dooshima wase sha u kohol imôngo a Mbakristu mbagenev vough er mbayev mba kiriki kpa ka ve hen dooshima hen ya nahan. (Yohane 13:34, 35) Sha kpôô yô, môm ken kwagh u vesen u tiônnongo u Kristu a eren yô, ka u lun ijiir i ior vea ‘taver ayol a ve asema u lun a  dooshima man aeren a dedoo’ yô.—Mbaheberu 10:24.

Imba dooshima ne doo mba i “tumbul a ve, ve sambe wuee” ken tar u ú kase se ú we atô u ú ban a dooshima ne je zua ga. (Mateu 9:36) Ikyav tese ér, ikyaryan i sha dooshima sha shighe u se gande or yô ia wase u been a akaa a vihin kpishi a yange se zua a mi shighe u se lu iyev sha ci u i tese se dooshima ga la. Nahan yô, nenge i lu a inja kpishi u Mbakristu mba ve tsegh ayol a ve cii vea ngohol mbahev mba ve hii u kohol a ve la ave ahar, a ishima ve cii sha wono!

“Dooshima Been Mayange Ga”

Bibilo kaa ér “dooshima been mayange ga.” (1 Mbakorinte 13:8) Er nan ve a been ga? Apostoli Paulu kaa a vese wener: “Dooshima we ishima, lu sar sar, gbe iwuhe ga; dooshima gengese iyol ga, moron iyol kpaa ga, we dang ga, keren kwagh na iyol na tsô ga, nyoon ishima ga, koson kwagh u bo ken ishima ga.” (1 Mbakorinte 13:4, 5) Sha kpôô yô, dooshima ne ka di ma mhen ú gbilinigh ú ken ityou shin ú or lu henen ken ishima i nan tsô ga. Er ma i lu nahan yô, mba ve tesen imba dooshima ne fa shi kav er akaa a lu a nan ve lanshima man ishimavihin ken uuma vev yô, kpa mba gem mba de ér akaa ne a vihi dooshima u ve lu a mi sha ior mbagenev la ga. Sha mimi yô, ka imba dooshima u a lu “kwagh u maghen mlu u vough je” ne.—Mbakolose 3:12-14.

Nenge ase ikyav i wankwase Kristu ugen u anyom 17 u ken tar u Korea ne. Shighe u yange hii u civir Yehova Aôndo yô, tsombor na hendan kwagh a na je gande nahan hingir kpee u una mough a undu ya na. Nahan kpa, er ma vihi ishima yô, á er msen sha kwagh ne, nahan á de wener Mkaanem ma Aôndo man jijingi na a kôôm mhen na. Shighe karen yô, á gba ngeren tsombor na washika nduuruu je, lu pasen ve er ve doo un ishima tsung yô. Er yange er kwagh ne nahan yô, anmgbianev nav mba nomso uhar mba vesen hii u henen Bibilo, man hegen ve hingir Mbakristu mba ve tsegh ayol a ve yô. Ngô na man anmgbian na u nomso u kiriki kpaa ngohol mimi u ken Bibilo ne. Ken masejime yô, ter na u yange hendan kwagh a na tsung la kpa kera hendan a na ga. Wankwase Shiada ne nger kaa wener: “Se cii yange se vôso ior mba ve lu Mbakristu a vese imôngo yô, man se mba iorov 23 ken tsombor wase mba se civir imôngo hegen yô.” Nenge imba mhembe u dooshima a ve a mi ne sha wono!

Ú soo wer ú lu a dooshima u mimi shi ú wase mbagenev kpa ve lu a dooshimaa? Aluer ú soo wer ú er nahan yô, gema hen Yehova un u a lu Imbor i ieren i injaa shon ne. Een, wa Mkaanem nam ken ishima you, er msen sôn icighan jijingi na shi kohol imôngo a anmgbianev mba ken Kristu hanma shighe. (Yesaia 11:9; Mateu 5:5) Ka kwagh u doon kpishi er se fe ser ica a gba ga tsô á tim mbaaferev cii kera yô, nahan a mase shin mba ve lu a dooshima u mimi u Mbakristu la tseegh! Sha mimi yô, dooshima ka kwagh u vesen u a ne msaanyol shi a ne uma kpaa yô.—Pasalmi 37:10, 11; 1 Yohane 3:14.

[Pictures on page 6]

Msen u eren man mhen u henen Mkaanem ma Aôndo la una wase se se lu a dooshima u mimi