Nengen A Ieren I Dedoo I Ken Mbagenev la
Nengen A Ieren I Dedoo I Ken Mbagenev la
“Umbur mo Aôndo wam, verem doo doo.”—NEHEMIA 13:31.
1. Yehova eren erdoo a ior cii nena?
SEV ka mbua av kpa a̱ wanger sha ga, a̱ gba lun sha diimii shi kper nan kpa a̱ lu her nahan, a̱ kuma ayange imôngo, man iyange ia mase va tan yô, ka í sagh iyol kpen kpen. Ior ka ve lu yagh yagh shi i kpe ve iyol kpaa. Kape iyange ka ia ta baveraa ayange imôngo, shi a uma inya kpuo kpuo man ura ua va hamber a hamber tsô shin ua nôô cam cam ve, i kpe hanmaor iyol shi i pever iyol kpaa je la. Yehova Orgbanakaa wase u dooshima ndera ikyasenahumbe i tar ne kpilighyol tsô; a ndera i sha gbenda u iyange ia due shi ura kpa ua nôô yô. Yesu yange ôr kwagh tér iyua i Aôndo a ne se ne shighe u lu tesen ior, kaan ér: “Doo nen a mbaihomov enev, man shi eren nen msen sha ci u mba ve tev ne a ican yô; sha er né lu ônov mba Ter wen u A lu Sha yô, gadia ka A er iyange Na i̱ due i̱ ta sha mbaaferev kua mbamimi kpaa, man ka A nôô ura sha mbaperapera man mba ve lu mbaperapera ga kpaa” la. (Mateu 5:43-45) Sha kpôô yô, Yehova eren erdoo a ior cii. Nahan mbacivir un ve nôngo ve dondo un sha u nengen a ieren i dedoo i ken mbagenev la.
2. (a) Ka sha ityôkyaa i nyi Yehova ngu a er erdoo? (b) Kanyi Yehova a nengen sha ieren i se tese sha erdoo na laa?
2 Ka sha ityôkyaa i nyi nahan Yehova ngu a er erdoo? Hii shighe u Adam gba ken kwaghbo la je, ma shighe môm tsô Yehova gba uwer u nengen a aeren a dedoo a ken uumace la ga. (Pasalmi 130:3, 4) Ngu a awashima u hiden a uumace mba kuran tindi la ken Paradiso. (Mbaefese 1:9, 10) Mrumun na u sha mhôôn u a tese sha ikyev i Vor u ityendezwa la na yô se mba a ishimaveren ser a va yima se sha ikyev i isholibo man mlu wase u vough ga ne kpaa. (Genese 3:15; Mbaromanu 5:12, 15) Mlumun u se lumun ipaa la una bugh se gbenda u se va hide se lu ken mlu u vough yô. Hegen ne yô, Yehova ngu nengen ieren i hanma wase sha er una fa ieren i se̱ tese sha erdoo na ne yô. (1 Yohane 3:16) Nengen hanma kwagh u se er sha u tesen ser se mba a iwuese sha erdoo na la. Apostoli Paulu nger ér, “Aôndo ban a perapera ga. Tom wen ua hungur Un ga, shin dooshima u ne tese sha ci u iti Na kpaa ga.”—Mbaheberu 6:10.
3. Ka mpin u nyi i gbe u se time shamini?
3 Se dondo Yehova sha u nengen a ieren i dedoo i mbagenev nena? De se time sha mbamlumun mba sha mpin ne ken avegher atar: (1) ken tom kwaghpasen u Mbakristu man (2) ken tsombor, man (3) ken tiônnongo man (4) sha mlu wase a mbagenev.
Ken Tom u Pasen Kwagh shi Geman Ior Mbahenen
4. U se eren tom u Mbakristu u pasen kwagh la tesen ér se mba nengen a ieren i dedoo i ken mbagenev nena?
4 Yesu yange na mbahenen nav mlumun sha mpin u ve pine un sha kwagh u injakwagh i uwua man ivor i bo la, á kaa ér “sule la yô, ka tar.” Se mbahenen mba Yesu mba sha ayange ne se kav mimi u kwagh ne, sha u eren tom u pasen kwagh la. (Mateu 13:36-38; 28:19, 20) Tom wase u pasen kwagh la ú kua mpase u pasen jighjigh wase u nan ken igbar la kpaa. Mfe u i fe Mbashiada mba Yehova doo doo hegen sha tom ve u pasen kwagh sha uya uya man sha akômaigbenda ne tese er se lu eren tom ne kpoghuloo sha u keren hanma or u loho u Tartor ne u sar nan cii la. Sha ityôkyaa ne yô, Yesu wa tindi ér: “Hanma gar shin angar u kiriki u nea nyôr yô, ker nen or u injaa keregh.”—Mateu 10:11; Aerenakaa 17:17; 20:20.
5, 6. Hii nan ve ka se zer hiden za sôron ior sha uyaav vev gbeme?
5 Shighe u ka sea za ior inya aburabur yô, ka se nenge ieren i ka ve er sha loho u se ze ve a mi la. Ashighe agen yô, ka se nenge ser orgen hen ya la nan soo u keghen ato ungwan loho wase la, kpa orgen hen ya shon nan gema nan ôr sha imo taver ér “Kwagh gba se a loho wen ga,” maa loho la u kure ityô je. Nenge er ka i vihi se kpishi er ahendan shin m-ban u isharen i or môm la ka i bende a isharen i or u i sar nan u ungwan la sha wono! Nahan ka nyi se er ve se taver ishima u nengen a ieren i dedoo i ken mbagenev laa?
6 Alaghga mhidi u se hide se za sha u za pasen kwagh hen ya shon kwagen la una na yô, se zua a ian i se lam a or u yange nan soo u ungwan kwaghôron wase sha kwa u hii ga la jighilii. Aluer se umbur kwagh u yange er se sha kwa u hiihii la yô, kwagh ne una wase se se wa ago iyol. Alaghga or u hendan kwagh la yange nan lu a atôakaa a nan nenge ér doo u nana yange or u nan soo u ungwan loho u Tartor la yô. Alaghga tsô, yange lu mkaanem ma aiegh nan ungwa sha kwagh u mbaawashima asev ve, nan venda u keghen ato a vese ye. Kpa imba kwagh ne nahan ia yange se u nôngon ser se pase loho u dedoo u Tartor hen ya la ga, ka se ker gbenda sha kwaghfan sha er se sôr anzughul la yô. Gba se ishima u wasen ior cii sha er vea zua a mfe u vough u Aôndo yô. Ka sha u eren nahan man Yehova una urugh imba or la una va a nan hen a na ye.—Yohane 6:44; 1 Timoteu 2:4.
7. Ka nyi ia wase se ve se lu a vangertiôr shighe u se ze u za pasen ior kwagh laa?
7 Kwaghwan u Yesu wa mbahenen nav la benda sha kwagh u ahendan a hen tsombor kpaa. Á kaa ér: “M va sha u nan mpav her atô u or a ter u nan, man wankwase kpaa a ngô u nan, wankem di a ngôkem u nan” gaa? Yesu shi seer kaan kpaa ér: “Man mba ken ya u or vea gema vea lu mbaihomov mba nan je.” (Mateu 10:35, 36) Nahan kpa akaa nga gem kua aeren kpaa. Mgbe u or gban angev abu man msar u or u hen tsombor saan ku man aahe man haghelaa u ken ishima man akaa agen nga a bende a uma u ior nahan ve kegh ato a loho wase ne. Kpa aluer se mba a mnenge u kpeegh—ser mayange je ior mba se pasen ve kwagh la vea gema asema a ve ga yô—se fatyô u nengen a ieren i dedoo i ken mbagenev kpa? Er nan ve i maa ú iyol u hiden za sôron ve kwagen ga? Alaghga vea gema inja. Ashighe agen yô, ka i lu kwagh u ka se ôr la tseegh ka a na nan kegh ato ga, kpa ka i lu gbenda u se er kwagh shon la. Msen u eren hen Yehova sha gbashima cii ve duen tom kwaghpasen la una wase se se lu a vangertiôr shi se pase loho u Tartor sha gbenda u ua kôr hanma or ken ishima yô.—Mbakolose 4:6; 1 Mbatesalonika 5:17.
8. Kanyi ia er aluer Mbakristu nenge a aeren a dedoo a ken ior mba hen icombor ve mba ve lu mbananjighjighga laa?
8 Ken atôônanongo agen yô, ior kpishi mba ve lu tsombor môm yô mbá civir Yehova imôngo. Kwagh u yange urugh igyumior i hen tsombor shon shi doo ve ishima ve ve̱ gema inja yô, lu ishimataver i ma igyandenor u hen tsombor u inja i nan i dedoo hen tsombor man ken ivese la i kôr igyumior ne ken ishima ye. Kasev Mbakristu mbagenev kpishi yar tom a kwaghwan u apostoli Peteru la, nahan ve urugh noov vev, kpa lu sha “kwaghôron kpee ga.”—1 Peteru 3:1, 2.
Ken Tsombor
9, 10. Yakob man Yosev yange ve nenge a ieren i dedoo ken ior mba hen tsombor ve nena?
9 Mlu u kôôsôô ua zough ior mba hen tsombor imôngo la kpaa ka gbenda ugen u nengen a ieren i dedoo i mbagenev. Hen ase kwagh sha ieren i Yakob a mbayev nav la. Genese ityough 37, ivur 3 man 4 pase ér Yosev yange hemba doon Yakob ishima. Sha ityôkyaa ne yô, anmgbianev mba Yosev yue un, je yô ve ker gbenda u vea wua anngô ve je kpaa. Nahan kpa, nenge ase ieren i Yakob man Yosev va tese ken masejime la. Ve cii ve nenge a ieren i doon ken ior mba hen tsombor ve la.
10 Shighe u Yosev lu orvesen u nengen sha kwaghyan sha shighe u ijen gba ken Igipiti tsung la je kpaa, á ngohol anmgbianev nav sar sar. Yange pase iyol na hen ve ave ave la je ga, kpa gema ker gbenda sha er a kure mbamgbe vev shi vea zua a kwaghyan u vea za na ter ve u bee iyol la yô. Er yange ve kôr Yosev ihyom nahan kpa, ken masejime yô, Yosev yange er kwagh sha ci u mkpeyol ve cii. (Genese 41:53–42:8; 45:23) Yakob kpaa, shighe u lu nôngon ku la na mbayev nav cii averen sha kwaghôron u profeti. Shin er ieren ve i bo la gema yange ve u zuan a averen agen nahan kpa, hanma ve nan zua a dyako ken tar la. (Genese 49:3-28) Nenge imba dooshima u been mayange ga u Yakob tese ne sha wono!
11, 12. (a) Ka ikyav i kwaghôron u profeti u nyi i tese mluainja u nengen a ieren i dedoo i ior mba hen tsomboro? (b) Ka ityesen i nyi se hen sha ikyav i ter u Yesu ôr kwagh na ken injakwagh i wan u a undu ter na laa?
11 Ishimawan i Yehova a ikyuior i Iserael mba banen a jighjigh u nan la seer nan se u kaven er Yehova yange nengen a aeren a dedoo a ken ior nav yô. Yehova tese ikyav i dooshima na u been mayange ga la sha akaa a yange za hemen hen tsombor u profeti Hosea la. Gomer, kwase u Hosea yange er idya acin imôngo. Er ieren la vihi nahan kpa Yehova wa Hosea kwagh ér: “Shi za, za sôôr kwase u a doo huror na ishima, kpa a gema a hingir idyakwase, vough er TER A soo Mbaiserael shin er ve gem ve dondo mbaaôndo mbagenev nahan kpaa, shi ve soo azen a atam a ikon i wain a ombor” la. (Hosea 3:1) Er nan ve yange i wa un kwagh ér a er kwagh nahana? Yehova yange fa ér ishimawan na la ia na ior mbagen ken ikyurior i i̱ vende u zenden sha gbenda na la vea gema inja. Hosea pase wener: “Ken masetyô la Mbaiserael vea hide man vea ker TER, Aôndo ve, man tor ve Davidi, vea va a mciem iyol hen TER man hen erdoo Na, sha ayange a masetyô la.” (Hosea 3:5) Sha kpôô yô, kwagh ne ka ikyav i i doo u se time sha mi shighe u se tagher a mbamtaver mba hen tsombor yô. Aluer u za hemen u nengen a aeren a dedoo a ken ior mba hen tsombor yô, kwagh ne a̱ hemba kpa una tese mbagenev ikyav i dedoo i ishimawan.
12 Ikyav i Yesu tese sha kwagh u wan u a undu ter na la seer tesen se er se nengen a ieren i dedoo i ken ior mba hen tsombor wase yô. Yange wan la za vôron a uma u dang u eren yô, hide hen ya na. Ter na zungwe un mhôônom. Kanyi kwagh yange ter na er sha ahon a wan iunda u mayange je lu a undu ya ga la yange gba laa? Ter ve la ôr kwagh a wan iunda la kaa ér: “Wan wam, u ngu a mo gbem, akaa a am cii ka a ou.” Mkaanem man lu ma vendan ibumegh a or keng ga, kpa ma lu ma tesen dooshima u ter ve la. Ter ve za hemen kaa ér: “Ka u i̱ saan se iyol keng, se̱ ember, gadia anngôu ne lu kpe, a shi a hingir uma; a saa, i shi i zua a na kpaa.” Se kpaa se fatyô u nengen a ieren i doon ken mbagenev nahan.—Luka 15:11-32.
Ken Tiônnongo u Kristu
13, 14. Ka gbenda môm u nyi se tese tindi u tartor u sha kwagh u dooshima la ken tiônnongo u Mbakristu?
13 Awashima wase u se Mbakristu yô, ka u eren sha tindi u tartor u sha kwagh u dooshima la. (Yakobu 2:1-9) Sha mimi yô, alaghga se lu ken mzough vea ior mba se lu tiônnongo môm a ve kpa ve lu yôughyôugh er se nahan ga yô. Nahan kpa, se mba a ‘mbampav’ sha kwagh u mbavia a mbavia shin sha kwagh u ieren i ityôô shin sha kwagh u kwaghaôndo her tsôô? Aluer ka nahan yô, se yar tom a kwaghwan u Yakobu la nena?
14 U se sughun hanmaor u nan ve mbamkombo mba Mbakristu la ka ikyav i tesen ér se ngohol ve sar sar. Aluer se hii iliam a ior mbahev mba ve ve ken Iyol i Tartor la yô, mciem ma ma lu ken a ve shin mlu u ve lu kususu sha hiihii la una sambe kera. Mbagenev mba i lu kwa ve u hiihii u zan mkombo u Mbakristu ken tiônnongo yô, kaa ér: “Hanmaor cii lu sar sar. Lu inja er hanmaor yô vande fan mo kera nahan. Mciem beem iyol kera.”
15. A wase mbayev mba ve lu ken tiônnongo sha u ve tese ér kwagh u mbaganden gba ve ishima nena?
15 Ken atôônanongo agen yô, shighe u mkombo ka una bee yô, igyumior kpuaa i kumba ken Iyol i Tartor shin ken won, ve soo u biishi a mbaganden ga. A er nan ve a kar a ieren ne kera? Kwagh u hiihii u a er yô, ka u mbamaren tsahan mbayev vev ken ya shi wan ve ago iyol sha ci u mbamkombo. (Anzaakaa 22:6) A fatyô u wan ve tom u keren ityakerada kposo kposo veren sha er hanmaor yô nana lu a ityakerada i kwagh a gbe sha mi la sha er nana za mkombo a mi yô. Mbamaren shi mba sha ian i dedoo i vea taver mbayev vev asema sha er vea luun a iliam kpuaa vea mbaganden kua mba ve lu uange ve ze mkombo ken Iyol i Tartor a ve imôngo la yô. U lun a kwaghôron u injaa u ôron amba a anmgbianev mban ne nahan una na mbayev mkom.
16, 17. Mbaganden vea nenge a ieren i doon i igyumior i ken tiônnongo la nena?
16 Kwagh u mbayev mba ken tiônnongo kpaa a gba anmgbianev mbanomso man mbakasev mba ve lu mbaganden la ishima. (Mbafilipi 2:4) Vea fatyô u hiin iliam a igyumior ne sha gbenda u taver ve asema. Kera cii je ka i lam sha atôakaa a vesen ken mkombo. Vea fatyô u pinen mbayev aluer vea zua a atôakaa a injaa ken mkombo yô, shi vea fatyô u pinen ve atôakaa a a hembe doon ve ishima shi vea fatyô u yaren tom a mi yô. Er igyumior i lu alegh a tiônnongo yô, gba u a taver ve ishima sha ishimaveren i ve lu a mi la shi a wuese ve sha mbamlumun mba ve ne ken mkombo la shin sha ma kwaghôron u ve ne ken aaven a mkombo cii. Gbenda u igyumior i eren akaa vea mbaganden ken tiônnongo shi ve eren ityom i kiriki ken ya la ua tese ér vea fatyô u wan ikyo sha ityom i vesen igen kpa tsembelee ken hemen.—Luka 16:10.
17 Igyumior igen lumun u eren tom, nahan ve za ikyura, je yô aeren a ve a ken jijingi la wase ve u zuan a ityom igen i vesen kpaa. U lun a tom u eren la shi una wase igyumior u palegh ieren i dang. (2 Timoteu 2:22) Ityom ne ia ‘kar’ anmgbianev mba ve kom u aren sha iaven i diakon la. (1 Timoteu 3:10) Gbashima u ve lu a mi u nyôron iyol ken akaaeren a ken tiônnongo man ishimatseen i ve lu a mi ken tom kwaghpasen la kua ikyo i wan i ve lu a mi sha anmgbianev mba ken tiônnongo cii la ia wase mbatamen vea kav gbashima ve la sha shighe u ve soo u seer naan ve ityom igen kpaa yô.
Nenge a Ieren i Dedoo i ken Mbagenev
18. Ka hôn u nyi i gbe u a palegh sha kwagh u ijirôrono, man ka sha ci u nyi?
18 Anzaakaa 24:23 kaa ér: “U tan ken or sha dooshima sha ijir yô, doo ga.” Kwaghfan u a dugh sha la soo ér mbatamen ve ôr ijir ken tiônnongo a msange u sangen sha dooshima shio. Yakobu kaa ér: “Kwaghfan u a dugh Sha yô, hiihii ka u wang, shi ka u bem kpaa, man u sar sar, man u norom ikaa ga, a iv a mhôônom ma zungwen kua atam a dedoo, ka u sangen sha dooshima ga man shi u imangeregh kpaa ga.” (Yakobu 3:17) Ikyav tese wang er i doo u nengen a ieren i dedoo ken mbagenev yô, gba u mbatamen vea ver ishima ér mlu ve u lun imôngo vea ior man mbamhen vev mba ken ishima la ve yange ve ijirôron i vea ôr la ga. Orpasalmi Asav nger wener: “Aôndo; ngu ôron ijir hen atô u mbaaôndo [ior mba ve lu er mbaaôndo nahan la, ka uumace mba ve lu mbaajiriv je la]. Shi nan je man né de u ôron ijir sha mimi ga, man né de u tan ken mbaafereve?” (Pasalmi 82:1, 2) Nahan mbatamen mba ken Kristu ve nyagh nyityô ieren i tan ikyaa ken or shighe u ve lu ôron ijir i i kou ma ikyar ve shin or ve ker yô. Aluer ve er nahan yô, vea na tiônnongo una lu ken mzough shi vea na jijingi u Yehova ian u eren tom ken tiônnongo gbar gbar.—1 Mbatesalonika 5:23.
19. Ka ken igbenda i nyi nahan se nenge a ieren i dedoo i ken mbageneve?
19 Mnenge u se nengen a ieren i dedoo i ken anmgbianev asev mbanomso man mbakasev la una tese ieren i Paulu shighe u wa tiônnongo u ken Tesalonika kwagh la. Á kaa wener: “Se mba veren asema sha a ven ken Ter ser: Akaa a se we ne kwagh sha mi la, ne mba eren a shi nea er a kpaa.” (2 Mbatesalonika 3:4) Aluer se mba nengen a ieren i dedoo i ken mbagenev yô, se hemba lun a ishima i hungur a ibo i mbagenev la. Se ker gbenda u se wuese mbagenev shi se palegh jijingi u nan mbagenev ibo la. Paulu nger ér: “Kwagh ugen u i veren ishima sha mi hen mbakarenkwar yô, ka u ve̱ lu ior mba jighjigh.” (1 Mbakorinte 4:2) Mlu u ior mba ve nengen sha tiônnongo ve eren kwagh sha jighjigh la, kua jighjigh u anmgbianev asev Mbakristu mba nomso man mbakasev mbagenev la ngu a na kwagh ve a doo se ishima. Kwagh ne ngu a na se seer lun kôôsôô a ve shi a nyôôso mlu wase u Mbakristu la. Sha ityôkyaa ne yô, se mba dondon imba mnenge u Paulu kpa yange lu a mi sha anmgbianev mba sha ayange a na la. Á kaa a ve ér, ‘né mba eren tom u tartor u Aôndo a vese imôngo, né mba surun se asema kpishi je.’ (Mbakolose 4:11) Sha u eren nahan yô, se mba tesen ieren i Yehova ken a vese.
20. Ka averen a nyi a lu sha ci u mba ve nengen a ieren i dedoo i mbagenev laa?
20 Sha kpôô yô, se mba eren imba msen u Nehemia yange er nahan ne, ér: “Umbur mo Aôndo wam, verem doo doo.” (Nehemia 13:31) Nenge er i lu kwagh u saan iyol er Yehova a nengen a ieren i dedoo i ken mbagenev la sha wono! (1 Utor 14:13) Se kpaa se er a ior mbagenev nahan vough. Aluer se er nahan yô, se lu a ishimaveren i myom man uma u tsôron ken tar u he u ú sôôn van ne.—Pasalmi 130:3-8.
[Study Questions]
Ú Na Mlumun Wer Nyi?
• Ka sha ityôkyaa i nyi Yehova ka a er erdoo a ior ciili?
• Ka nena se nenge a ieren i dedoo i ken mbagenev
• —ken tom wase u pasen kwagha?
• —ken tsombor wase?
• —ken tiônnongo?
• —ken mlu wase a mbageneve?
[Picture on page 16]
Er anmgbianev mba Yosev vande kôron un ihyom nahan kpa á nenge a aeren a ve a dedoo la
[Picture on page 17]
Ahendan nga yangen se u nôngon ser se wase ior cii ga
[Picture on page 18]
Ieren i bo i ônov mba Yakob la yange ve u zuan a averen a na ga
[Picture on page 19]
Ngohol hanma or u nan ve mbamkombo mba Mbakristu la sar sar