Ape Se Zua a Iwasen i Been a Ibanave Vindi Vindi La
Ape Se Zua a Iwasen i Been a Ibanave Vindi Vindi La
SHIN er abaver a sha tar cii a lu tesen ér ican er kwagh doo ato ga nahan kpa, ior mbá mba ve lu a ishimaveren ér a fatyô u zuan ave eren kwagh u una bee a ican yô. U tesen ikyav yô, kwaghngeren ugen ken ipipaabaver i i yer ér Manila Bulletin la ôr kwagh u ibaver igen i bam u i yer ér Asian Development Bank la á dugh a mi yô, ér, “veghertar u Ashia la una fatyô u been a ibanave ken atô u anyom 25.” Bam ne tese ér gbenda u a fatyô u duen a ior ken ican i vihin tsung i i ker ve ne yô, ka u seer kasua u eren sha igbenda wue wue.
Mbamzough mbagenev kua ugomoti kposo kposo kpaa, due a mbamhen kpishi shi ôr akaa a ve weshima u eren sha er vea nôngo a bee a mzeyol ne yô. Mbamhen mba shon kua akaa shon a ve weshima u eren yô, ka: U duen a igbenda i ior vea er ishwalansi shi vea seer henen takerada yô, shi ityar i i lu yôughyôugh la kpaa i̱ de ityar i i lu vesen a vese la anzô ve; shi i̱ na ityar i i hembe gban ican la ian i ia fatyô u teen akaa ken ityar igen zange yô, shi i̱ maa ayou a atsanaior a̱ fatyô u kôron haya her yô.
Ken inyom i 2000 la, Ijirtamen i Mzough u Ityar Cii ôr akaa a ve weshima ér vea er a̱ kure ken inyom i 2015 yô. Ken akaa shon a ve weshima ér vea er la yô, ka u been a ican i vihin tsung i ior ve lu ker hegen ne, kua ijen man ieren i ior ken ityar wue wue ka ve ombo inyaregh poo ve lu a mi man mbagen ve lu a kwagh ga la. Mbaawashima vev mbara vea lu mba dedoo nan nan kpa, taver ior kpishi u lumun ér á fatyô u kuren ve ken tar u mpav a ngee ker yum ne.
Igbenda i Ia Wase Se u Nôngon a Ibanave La
Er ma ishimaveren injaa i lu i tesen ér a bee a mzeyol ne sha tar cii ga yô, ka han or nana za ve nana zua a iwasene? Er i vande ôron nahan, imbor i kwaghfan u injaa ngi̱ i ia wase ior hegen je yô. Kanyi i lu imbor i kwaghfan u injaa nee? Ka Bibilo, i i lu Mkaanem ma Aôndo la.
Kanyi i ne ve Bibilo i lu kposo a ityakerada igen i pasen akaa ciilii? I̱ due hen Orgban wase, un u a hembe tahav cii la. Á na í nger akaa a sha kwaghfan kpishi ker, shi ngi a akaawan a injaa a a lu a inja hen ior sha ajiir wue wue sha hanma shighe cii yô. Aluer i yar tom a akaawan ne yô, aa wase mbaatsanev vea hemba zuan a mkom ken uuma vev hegen je. De se nenge nen akav kpuaa.
Lu a mnenge u vough sha kwagh u inyar. Bibilo kaa ér: “Kwaghfan kor or sha kwagh u vihin di er inyaregh nahan kpaa; kpa mhembe u mfe yô, ka er kwaghfan a kor uma u or u nan lu a mi la.” (Orpasenkwagh 7:12) Ivur ne ngi kaan ér nyi? Ngi kaan ér inyaregh kia fatyô u eren akaa cii ga. Sha mimi yô, inyaregh ka ki war nan or mkor. Ka ki wase se u yamen akaa a kwagh a gbe se a mi la, kpa ki hemba cii ga. Akaa agen nga a inja kpishi je gande u inyaregh kia yam á. Aluer se fa nahan yô, kwagh ne una wase se se lu a mnenge u vough sha kwagh u uyôughyôughmbaakaav, nahan se palegh lanshima u ior mba ve tee uuma vev cii ve har sha inyaregh ki keren ka ve zua a mi la. Inyaregh kia fatyô u yamen uma ga, kpa aluer se mba eren kwagh sha kwaghfan yô se kura uuma asev hegen je, shi kwagh ne una bugh se gbenda u se va lu uma gbem shawon yô.
Er kwagh sha undu wou. Akaa a se soo la nga kwagh môm a mbamgbe asev ga. Doo u se hemba wan mbamgbe asev ikyo. Se fatyô u henen zange ser, kwagh ngun shin ngun nahan kwagh gba se a mi hange hange, kpa alaghga a lu di ishar tsô, kwagh a gba se a mi hange hange ga. Or u fan kwagh ka nan hii vihin inyaregh ki nan zough a mi la sha mbamgbe mba nan mba hange hange—er kwaghyan man akondo man ijiir i tsan kua amba akaa la nahan. Ka a lu nan ape yamen akaa agen kpaa yô, ka nan gbidye kwar nan nenge aluer inyaregh ki nan mase shin a mi la kia kuma u yamen akaa shon yô. Yesu yange due a kwaghwan ken injakwagh na igen ér or nana̱ ‘tema nana̱ vande ôron inyaregh ki nan lu a mi, sha er nana fa aluer nan ngu a kwagh kuma yô.’—Luka 14:28.
Kwase ugen ken tar u Philippines u i yer un ér Eufrosina u a lu ormaren u lun tswen a mbayev utar yô, yange zua a mtaver kpishi hii shighe u nom na undu un anyom imôngo ken ijime la je; mtaver ne lu sha gbaa u keren imiemnger shi fan igbenda i una vihin inyaregh sha kwaghfan yô. Er lu eren nahan yô, shi á tese mbayev nav u fan akaa a a hembe lun hange hange a tsombor ua yam yô. U tesen ikyav yô, mbayev nav ka vea nenge a kwagh ua doo ve u ve soo ér vea yam yô, gbe kaan a ve tsô ér ei, de yamen nen ga ga. Ka á hen a ve imôngo a kaa ér: “Een, ne fatyô u yamen kwagh ne aluer ne soo yô, kpa a gba u ne tsua kwagh môm. Se mba a inyaregh kuma ki se yam kwagh môm tseegh. Se yam kwagh u ne soo ne, shin se yam inyam gayô ikyayue i se ya cinkafa a mi sati ne yô. Nahan ne nenge ner se yam nyi? Tsua nen kwagh ua doo ne yô.” Ashighe kpishi, mbayev nav ka ve nenge a kwagh u a lu ôron la, nahan ve lumun ér ve soo ka kwaghyan, ka kwagh ugen ga.
Kwagh a kuman we. Kwaghwan ugen u Bibilo i we se yô, kaa ér, “aluer sea lu a kwaghyan man akondo yô, i̱ kuma se.” (1 Timoteu 6:8) Inyaregh ki ne msaanyol ga. Mbanyarev kpishi mba a msaanyol ga, kpa atsanaior agen kpishi nga a msaanyol. Atsanaior ne hen u zuan a mkom sha akaa a kiriki a a lu hange hange sha ci u uma la. Yesu yange ôr kwagh u mlu u lun a ‘ishe i dedoo’ i kwagh a hembe gban i sha akaa a a hembe lun a inja la. (Mateu 6:22) Kwagh ne ngu a wase or nan zua a mkom sha akaa a nan lu a mi la. Atsanaior kpishi nga a mkom ken uuma vev sha ci u mba a ikyaryan i dedoo vea Aôndo shi tsombor ve kpaa ngu sar sar—akaa ne cii ka akaa a inyaregh kia fatyô u yamen ga yô.
Akaa a se er kwagh sha mi ne cii, ka di akav a kwaghwan u ken Bibilo kpuaa tsô, a a wase atsanaior u nôngon a ican ve yô. Akaa agen kpa nga kpishi nahan. Ikyav i tesen yô, palegh aeren a bo er taav u mán man do u haan nahan, nga a na or vihi inyaregh kpishi; shi doo u ú fa akaa a a hembe lun a inja ken uma la, hemban je yô akaa a ken jijingi; aluer ú ngu ape tom u sha uwer u ban yô, nôngo lu a tomavee shin fa ma tom u ú lu ior a inja yô. (Anzaakaa 22:29; 23:21; Mbafilipi 1:9-11) Bibilo wa se kwagh ér se yar tom a imba ‘kwaghfan u mimi man m-er u eren kwagh sha inja’ ne, sha ci u “vea hingir uma ken jijingi wou.”—Anzaakaa 3:21, 22.
Shin er akaawan a ken Bibilo la aa fatyô u nan mba ve lu nôngon kwagh a ican kpoghuloo la myôhôryol sha igbenda igen nahan kpa, mbampin mba her tsô sha kwagh u mlu u ken hemen. Atsanaior aa tsa a due ken ican i i̱ ker ve tsung ne je kpa, shin vea zer yan ican gbem shawono? Mkposo u a lu hen atô u ior mba ve lu a inyaregh kpishi man ior mba ve kungu ican tsung la, una tsa a bee shawon kpa? De se time nen sha gbenda ugen u been a mzeyol ne ú ior kpishi ve fe ga yô.
Bibilo Na Se Ityôkyaa i Lun a Ishimaveren
Ior kpishi lumun ér Bibilo ka takerada u dedoo. Nahan kpa, ashighe kpishi ka i hungur ior e̱r Bibilo i̱ er akaa a tesen ér mbamgem mba sôôn van yô.
Aôndo washima u eren kwagh u una bee a mbamzeyol mba uumace, kua ican i yan kpaa yô. Er ugomoti mba uumace ve kanshio u been a mbamzeyol mban, shin er ve soo u been a mbamzeyol mban ga yô, Aôndo washima ér una kar a ve kera una ver gomoti ugen. Una er kwagh ne nena? Bibilo ôr ken takerada u Daniel 2:44 wanger wanger ér: “Aôndo u Sha Una ver tartor ugen u ua gba mayange ga yô, man shi tahav mbu u kpaa mbua hingir sha ikev i ma ikur igen ga, kpa ua hembe ityartor igen ne cii avur avur, ua tim i, kpa u yô, ua lu gbem sha won.”
Aôndo una karen a “ityartor” shin ugomoti mban kera yô, Orhemen ua ver la maa una hii tom. Orhemen la ka orumace ga, kpa ka or u ken jijingi u ageegh er Aôndo nahan, u a lu sha yô, man ngu a tahav mbu una va a mbamgem mba vesen sha u been a mkposo u a lu hen atô u mbanyarev man atsanaior la. Aôndo tsua Wan na ér a er kwagh ne. (Aerenakaa 17:31) Pasalmi 72:12-14 pase kwagh u Orhemen ne una er yô, ijiir la kaa ér: “Una yima oribanave zum u nana vaa yô, man icanor kua or u nan lu a orwasen ga kpaa. Mhôônom maa kôr un a mbaatsanev man mbaibanave, una yima uuma mba mbaibanave kpaa. Una paa uma ve sha mkighir man ipira; awambe a ve aa lu kwagh u injaa sha ishigh nagh.” Nenge imba ishimaveren i kpilighyol ne sha wono! A yôhôr hanma or iyol! Orhemen u Aôndo a ver la una er kwagh sha ci u mbaibanave man mba ve lu ken ican la.
Pasalmi ityough 72 ivur 16 kaa ér: “Iyiav mbi̱ ngee shin tar sha ityouv mbi iwoov je kpaa, asagher a mbi a̱ hingir war war.” Kwaghyan una kera ban sha ci u mgbe u ijen shin m-ban u inyar shin hemen u bo ga.
Nahan a bee a mbamzeyol kpishi mba ibanave i ve a mi la hen shighe la.A bee a mbamzeyol mbagenev kpaa. U tesen ikyav yô, nyian ne ior kpishi shin tar mba a uya mba vea fatyô u kenden zwa ve kaan ér ka uya vev ne ga. Nahan kpa, Aôndo er ityendezwa ér: “Vea maa uya man vea tema keregh, vea kaha ishule i ikon i wain, man vea ya atam a i. Mayange vea maa ya, orgen á kar á tema ker ga, vea lôô, man orgen á kar á ya, ga; gadia er ayange a ikon a lu nahan kape ayange a ior Av kpaa aa lu la; uicuwan Av kpaa vea ya tom u ave ve zan zan je.” (Yesaia 65:21, 22) Hanma or nana lu a ya u nan shi nana ya tom u ave a nan kpaa. Ityendezwa i Aôndo a er ne tese ér una bee a ican i yan vindi vindi shi una bee a i gbem shawon kpaa. Hen shighe la mkposo u vesen una kera lu hen atô u mbanyarev man atsanaior ga, a kera gba u ior a nôngo kwagh tsung cii ve vea zua a kwagh u vea ya a lu uma ga.
Alaghga or nana ungwa uityendezwa mba i er ken Bibilo ne sha kwa u hiihii yô, a lu nan inja er ka uityendezwa mba mimi ga nahan. Kpa, aluer se hide se time sha akaa a ken Bibilo yô, se nenge ser uityendezwa mba Aôndo a vande eren sha ashighe a karen la cii ve iv sha mi vough. (Yesaia 55:11) Nahan kwagh ne ka kwagh u henen a hen ér alaghga akaa ne a er shin a er ga ga. Kpa, mpin u a gem a lu sha kwagh ne yô ka un ne, Kanyi i̱ lu hange hange u se er keng sha er se zua a mtsera sha akaa ne shighe u aa er laa?
Ú Lu Shighe u Akaa Ne a Er La Kpa?
Er gomoti ne a lu u Aôndo yô, ka hange hange u se lu ior mba Aôndo una lumun se ér se lu ityô i mtemtor la yô. Á gbihi se ken ime ga, kpa á pase se kwagh u se er ve se kuma u lun sha ikyev i hemen ne yô. Akaa a á pase se la cii nga ken Bibilo.
Wan u Aôndo u a lu Orhemen u á ver la ka orperapera. (Yesaia 11:3-5) Sha nahan yô, ior mba a lumun ér ve lu sha ikyev i gomoti ne kpaa gba u vea lu mbaperapera. Anzaakaa 2:21, 22 kaa ér: “Mbaperapera vea tema sha tar, man mbananjighjigh kpaa vea tema sha u gbem. Kpa aferaior yô, á tim a sha tar kera, man mbakoron ior ndiar ave kpaa, á wuhe ve kera.”
Gbenda ngu u or nana fatyô u henen fan er nana hii ve nana er akaa a a lu hange hange ne yôô? Een, gbenda ngu. Aluer ú ngu henen Bibilo shi ú ngu yaren tom a kwagh u i̱ tese la yô, ú va ember akaa a kpilighyol a a lu van ken hemen ne. (Yohane 17:3) A doo Mbashiada mba Yehova kpishi u̱ nan we iwasen sha er ú za hemen a kwaghhenen ne yô. Se mba lôhôn we ser yar tom a ian ne sha er u va lu ken ior mba mayange je vea kera lu ken ican ga la shi ifer kpaa ia lu hen atô ve ga la.
[Picture on page 5]
Eufrosina: “U veren igbenda i vihin inyaregh sha inja sha inja la wase tsombor wam u zuan a akaa a kwagh a gbe ve sha mi la”
[Pictures on page 6]
Or naná fatyô u tôôn inyaregh yamen ikyaryan i dedoo vea Aôndo man uma u sar sar u hen tsombor ga