Fa Tom U Vesen U Yesu A Er Sha U Kuren Awashima U Aôndo Yô

“Mo M ngu gbenda man mimi man uma kpaa. Ma or gbe van hen Terem ga, saa nana kar her a Mo.”—YOH. 14:6.

1, 2. Doo u se time sha tom u vesen u Yesu a er sha u kuren awashima u Aôndo la sha ci u nyi?

 IOR hii u nôngon ér vea due kposo a mbagenev ica gba hegen, kpa ka ior kpuaa tseegh ve ker cio u duen kposo ye. Shi ka ior cuku tseegh vea fatyô u kaan ér ve due kposo sha igbenda i vesen ye. Nahan kpa, Yesu Kristu u a lu Wan u Aôndo la due kposo sha igbenda kpishi.

² Doo u se time sha tom u vesen u Yesu a er la sha ci u nyi? Ka sha ci u ú bende a ikyar i se ye vea Yehova, u a lu Ter wase u sha la. Yesu kaa ér: “Mo M ngu gbenda man mimi man uma kpaa. Ma or gbe van hen Terem ga, saa nana kar her a Mo.” (Yoh. 14:6; 17:3) Se time nen sha igbenda igen i Yesu a dugh kposo yô. Kwagh ne una wase se u seer fan tom u Yesu a er sha u kuren awashima u Aôndo yô.

“Wan u Môm Môm”

3, 4. (a) Mlu u Yesu a lu Wan u môm môm la due kposo sha ci u nyi? (b) Tom u Yesu yange er sha u gban akaa la due kposo nena?

³ Yesu ka “Wan u Aôndo” tseegh tsô ga. Shighe u Satan lu karen Yesu la, a kaa ér Yesu ka Wan u Aôndo. (Mat. 4:3, 6) I yila Yesu vough nahan ér ‘Wan u Aôndo u môm môm.’ (Yoh. 3:16, 18) I pase ishember i ken zwa Grika i i gem ér “Wan u môm môm” la ér “kwagh u a kaha a mbagenev” shin “a dugh kposo” yô. Yehova ngu a ônov mba ken jijingi umiliôn uderi imôngo. Tsô, ka sha nyi gbenda nahan Yesu a “kaha shin a dugh kposo”?

⁴ Kwagh u Yesu kaha kposo sha ci u ka un tseegh Ter na a gbe un iyol na ye. Ka un a lu Waniunda u Aôndo ye. Jighilii yô, ngu “Waniunda ken akaa a i gbe a cii.” (Kol. 1:15) Ngu “mhii u igbetar i Aôndo.” (Mpa. 3:14) Tom u Wan u môm môm yange er sha u gban akaa la kpa due kposo. Ka un a lu Orgbanakaa ga. Kpa Yehova yange yar tom a na sha u gban akaa agenegh cii. (Ôr Yohane 1:3.) Apostoli Paulu kaa ér: “Kpa her a vese yô, Aôndo ngu môm tsô, ka Ter u akaa cii a dugh her a Na yô, man shi ka sha ci Na se lu uma ye; Ter kpaa ngu môm, ka Yesu Kristu, ka sha a Na man akaa cii a lu ye, se kpaa ka sha a Na se lu uma ye.”—1 Kor. 8:6.

5. Ruamabera pase igbenda i kwagh u Yesu a kaha kposo la nena?

⁵ Nahan kpa, kwagh u Yesu kaha sha igbenda igen kpishi. I yila un sha ati a tom ken Ruamabera kposo kposo, a a tese tom u vesen u a er sha u kuren awashima u Aôndo yô. Se time sha ati a tom shon ataan a i yer un a mi ken Ruamabera u Mbakristu u ken Zwa Grika la yô.

“Imo”

6. Er nan ve i lu vough u yilan Yesu ér “Imo”?

⁶ Ôr Yohane 1:14. I yila Yesu ér “imo” shin Logos sha ci u nyi? Ititom ne tese tom u yange hii u eren shighe u i gba mbatyomov mbagenev la. Yehova yange a tindi Wan na ér a za ôr ônov nav mba ken jijingi mbagenev akaa a i gbe u vea er yô, vough er yange tindi un shin tar ér a va ôr uumace loho Na nahan. Kwagh u Kristu ôr a Mbayuda mba ve lu ungwan loho na la tese ér ngu Imo shin Orshua u Aôndo. A kaa a ve ér: “Ityesen i M tesen, ka i Yam ga, kpa ka i  Un u A tindim la. Aluer i sar hanma or pe eren ishima Na yô, nana fa kwagh u ityesen ne, shin ka her Aôndo i dugh, shin ka kwagh Wam tsô M erou?” (Yoh. 7:16, 17) Shighe u Yesu hide yem sha la kpa i za hemen u yilan un ér “Imo i Aôndo.”—Mpa. 19:11, 13, 16.

7. Se dondo ikyav i Yesu i hiden a iyol ijime i a tese ér un ngu “Imo” la nena?

⁷ Hen ase sha kwagh u ititom ne i til sha mi yô. Er Yesu a hembe lun a kwaghfan a akaa agen a Yehova a gbe a cii nahan kpa, suur sha mfe na ga. Yange ôron ior akaa a Ter na kaa un la vough. Yange keren icivir iyol na ga, kpa lu icivir i Yehova keren ye. (Yoh. 12:50) Nenge ikyav i dedoo i Yesu a ver se ne! Se kpa i na se tom u civirigh u ‘yôôn loho u dedoo u akaadoon.’ (Rom. 10:15) Ikyav i hiden a iyol ijime i Yesu a ver se ne i wase se se palegh u tesen ior mbamhen asev. Shighe u se lu pasen ior loho u waren uma u ken Ruamabera yô, mayange je se ‘kar nen akaa a i nger la ken inya ga.’—1 Kor. 4:6.

“Un u A Lu Amen” La

8, 9. (a) Inja i ishember i “Un u A Lu Amen” la ér nyi, man Yesu ka “Un u A Lu Amen” la sha ci u nyi? (b) Yesu kure tom na u ititom i “Un u A lu Amen” la nena?

⁸ Ôr Mpase 3:14. Yesu ka “Un u A Lu Amen” la sha ci u nyi? Ishember i “amen” la ka ishember i ken zwa Heberu, man inja i i ér “i lu nahan.” Inja i ishember i ken zwa Heberu, ape i zough a ishember i “amen” la ér u “lun jighjigh.” Shi ka ishember shon i môm i yar tom a i u pasen kwagh u jighjigh u Yehova ye. (Dut. 7:9; Yes. 49:7) Tsô, ka sha nyi gbenda nahan kwagh u Yesu a kaha kposo, shighe u i er kwagh na ér ka “Un u A lu Amen” laa? Nenge er i ne mlumun sha mpin ne ken 2 Mbakorinte 1:19, 20 yô. Avur ne kaa ér: “Gadia Yesu Kristu Wan u Aôndo u se ôr ne kwagh Na la . . . lu “een” vea “ei” imôngo ga, kpa ken a Na yô, lu “een” vough. Gadia uityendezwa mba Aôndo cii, ken a Na yô, ka “een” ka nahan man se rumun Amen ken a Na sha ci u icivir i Aôndo ye.”

⁹ Ka Yesu a lu “Un u A lu Amen” sha uityendezwa mba Aôndo cii ye. Uma na u vough shighe u lu shin tar la kua ku u a kpe sha u paan se la cii na yô, uityendezwa mba Yehova Aôndo cii kure sha mi vough. Er Yesu tile sha mimi yô, a tese ér, ishenge i Satan yange senge ér aluer uumace mba ken ican yô, vea de u civir Aôndo, er i nger ken takerada u Yobu la ka i mimi ga. (Yobu 1:6-12; 2:2-7) Ken akaa a Aôndo a gbe cii, ka Waniunda na a ne mlumun u hemban cii sha ishenge la ye. Kwagh ugen yô, Yesu shi dondo Ter na sha kwagh u ikyaa i vesen i or u nan kom u hemen sha won cii la sha gbenda u hemban cii.

10. Se dondo ikyav i Yesu sha iaven na i vesen i “Un u A Lu Amen” la nena?

¹⁰ Se dondo ikyav i Yesu sha iaven na i vesen i “Un u A Lu Amen” la nena? Se er kwagh ne sha u tilen sha mimi hen Yehova shi suen hemen na u sha won cii la. Aluer se er nahan yô, se lu eren sha kwaghwan u a lu ken Anzaakaa 27:11 la, ijiir la kaa ér: “Wan wam, lu orfankwagh, na i saan mo iyol, sha er me gema me kaa imo a or u a laham yô.”

“Orhimen u Ikyuryan i He”

11, 12. Tom u Yesu u Orhimen la kaha kposo nena?

¹¹ Ôr 1 Timoteu 2:5, 6. Yesu ka “Orhimen u her atô u Aôndo a ior.” Ka un a lu “Orhimen u ikyuryan i he ye.” (Heb. 9:15; 12:24) Mose kpa i yila un ér orhimen, kpa un ka orhimen u ikyuryan i Tindi. (Gal. 3:19) Nahan ka nyi i ne ve tom u Yesu u Orhimen la u dugh kposoo?

¹² Ishember i ken zwa Grika i i gem ér “orhimen” la ka ishember i sha tindi. Ishember ne i̱ tese ér Yesu ka Orhimen u sha tindi (shin orjir) u ikyuryan i he, i i mar ikyurior i he la, ka “Iserael u Aôndo” je la. (Gal. 6:16) Ka Mbakristu mba i shigh ve mkurem, ve lu “nongo u upristi mba sha inja i tor,” mba vea za lu sha la ve kohol ve hingir ikyurior ne ye. (1 Pet. 2:9; Eks. 19:6) Er Mose lu orhimen u Tindi u ikyuryan nahan kpa, yange fatyô u veren ikyurior er Yesu nahan ga.

13. Tom u Yesu u Orhimen ne wa nyi man nyi kere?

¹³ Tom u Yesu u Orhimen ne wa nyi man nyi  kere? Yehova yange er tom a awambe a Yesu la sha mba i ya ikyur i he a ve la. Nahan Yehova na ve ishô sha tindi. (Rom. 3:24; Heb. 9:15) Sha nahan yô, Aôndo nenge ér ve kuma u lun ken ikyuryan i he la shi va lun utor man upristi sha. Er Yesu a lu Orhimen ve yô, ngu wasen ve u lun a ieren i wang sha ishigh ki Aôndo.—Heb. 2:16.

14. Er nan ve i doo u Mbakristu cii, vea lu yemen sha shin vea lu lun shin tar kpa vea wuese tom u Yesu u lun Orhimen laa?

¹⁴ Gema mba ve lu ken ikyuryan i he ne ga, shi ve lu a ishimaverenkeghen i va lun uma gbem sha won shin tar, i lu u yemen sha ga la di ye? Er ve lu ken ikyuryan i he ne ga nahan kpa ngi wasen ve. I de ve asorabo a ve shi i na ve ishô ve hingir akar a Aôndo. (Yak. 2:23; 1 Yoh. 2:1, 2) Sea lu a ishimaverenkeghen i yemen sha shin va lun shin tar kpa, se cii se mba a ityôkyaa injaa i wuese tom u Yesu a er, u lun Orhimen u ikyuryan i he la.

“Pristi u Tamen”

15. Er ior kpishi yange ve er tom u pristi u tamen sha ashighe a tsuaa la nahan kpa, tom u Yesu u lun Pristi u Tamen la due kposo nena?

¹⁵ Ior kpishi yange ve er tom u pristi u tamen sha ashighe a tsuaa la, nahan kpa tom u Yesu u lun Pristi u Tamen la due kposo. Sha nyi igbenda? Paulu kaa ér: “Un yô, kera gba Un u vanden van a nagh sha ci u asorabo a Na iyol Na use use man masen van a mi sha ci u nongoior la er uzegembapristi mbara nahan ga. Gadia A er nahan kwa môm vough zum u A na nagh sha iyol Na la. Gadia tindi yô, ver ior mba ve lu isheer ve̱ lu uzegembapristi, kpa kwaghôron u sha mbum u a va ken masejime u tindi la yô, a ver Wan u A lu vough gbem sha won.”—Heb. 7:27, 28. *

16. Nagh ku Yesu kura kaha kposo sha ci u nyi?

¹⁶ Yesu lu or u vough er Adam yange lu cii ve mase eren isholibo la nahan. (1 Kor. 15:45) Sha nahan yô, ka Yesu tseegh yange lu orumace u nan kom u nan nagh ku vough, ku mayange je a kera kimbir nan ga ye. Tindi u Mose la yange na ian ér i̱ naan nagh hanma iyange. Iniav mbi i naan mbira man ityom i upristi eren la cii lu ikyav i tesen tom u Yesu una va er la tsô. (Heb. 8:5; 10:1) Er tom u Yesu u Pristi u Tamen la u hembe u upristi mba tamen mbagenev shi una er u gbem yô, u kaha kposo.

17. Doo u se lu a iwuese sha tom u Yesu u Pristi u Tamen la sha ci u nyi, man se er kwagh ne nena?

¹⁷ Er Yesu a lu Pristi u Tamen yô, gba u una wase se ve se ya ikyar i dedoo vea Aôndo ye. Nenge imba Pristi u Tamen u injaa u se lu a mi ne sha wono! Paulu nger wener: “Se mba a zegepristi u A fetyô u zungwen a vese imôngo ken aseer a ase ga ze, kpa ka u i mee Un sha hanma gbenda cii vough er se nahan, saa di isholibo tsô A er ga ye.” (Heb. 4:15) Sha kpôô yô, er se fe kwagh ne nahan, se kera ‘lu uma sha ci wase ayol a ase ga, kpa i̱ lu sha ci u Un u A kpe sha ci wase la.’—2 Kor. 5:14, 15; Luka 9:23.

“Vor” u Ityendezwa La

18. Ka kwaghôron u profeti u nyi yange i ôr shighe u Adam er isholibo laa, man yange i va pase kwaghôron u profeti shon nena?

¹⁸ Shighe u lu er uumace ta hanma kwagh cii kera ken sule u Eden la, ka ikyaryan ve i dedoo vea Aôndo man uma u tsôron man msaanyol kua paradiso je la, Yehova Aôndo tôndo zwa u tindin Oryiman. Yange yila oryiman ne ér “vor.” (Gen. 3:15) Vor u i lu a fa u ga ne maa hingir itinekwagh i akaaôron a profeti a ken Bibilo ken udubumbaanyomov mba ve dondo la. Yange gba u Vor la ua due ken tsombor u Aberaham man Isaka kua Yakob. Shi gba u ua due  ken tsombor u Tor Davidi kpaa.—Gen. 21:12; 22:16-18; 28:14; 2 Sam. 7:12-16.

19, 20. (a) Ka an nan lu Vor u ityendezwa laa? (b) Se fatyô u kaan ser vor u ityendezwa la ka Yesu tseegh ga sha ci u nyi?

¹⁹ Ka an yange nan lu Vor u ityendezwa laa? Se zua a mlumun sha mpin ne ken Mbagalatia 3:16. (Ôr.) Nahan kpa, apostoli Paulu shi yange kaa a Mbakristu mba i shigh ve mkurem mbara ken ityough ki shon ér: “Aluer ne mba kwagh u Kristu yô, ne mba tsombor u Aberaham je, man ne mba mbayan dyako sha ityendezwa kpaa.” (Gal. 3:29) Er nan ve Kristu a lu Vor u ityendezwa la, shi mbagenev kpa ve lu mbayandyako a na imôngo?

²⁰ Ior umiliôn imôngo ka ve senge ér ve due ken tsombor u Aberaham, mbagenev je yô, ve eren tom u profeti kpaa. Ukwaghaôndo mbagenev hemba veren ishima sha ishenge i ve senge ér uprofeti vev due ken tsombor u Aberaham la. Nahan kpa, ve cii ka Vor u ityendezwaa? Ei. Er jijingi yange mgbegha apostoli Paulu ve nger nahan, ka mba ve dugh ken tsombor u Aberaham cii vea fatyô u sengen ér ve mba Vor u ityendezwa la ga. Yange i yar tom a tsombor u Aberaham cica cii sha u veren akuraior cii doo doo ga. Yange gba u vor u a yar tom a u sha u veren akuraior cii doo doo la ua due ken tsombor u Isaka tseegh. (Heb. 11:18) Ken masejime yô, lu or môm tseegh, lu Yesu Kristu u a dugh ken tsombor u Aberaham shi i er kwagh na ken Bibilo la lu vor u vesen u i tôndo zwa a mi la ye. * Mbagenev mba ve va hingir vor u Aberaham vea Yesu imôngo la kpa, ve hingir nahan sha ci u “mba kwagh u Kristu.” Sha kpôô yô, tom u Yesu a er sha u kuren kwaghôron u profeti u Vor u ityendezwa ne kaha kposo.

21. Kanyi i doo ú sha gbenda u Yesu a kur tom na u vesen ken awashima u Yehova nee?

 ²¹ Se time sha tom u vesen u Yesu a er sha u kuren awashima u Yehova ne kpuaa tseegh kpa, se hen nyi? Hii shighe u i gba Wan u Aôndo u môm môm la je, a kaha kposo sha hanma gbenda cii. Nahan kpa, Wan u Aôndo u kwagh na a kaha kposo, a va hingir Yesu ne hidi a iyol na ijime hanma shighe cii shi eren ishima i Ter na, mayange keren icivir iyol na ga. (Yoh. 5:41; 8:50) A ver se ikyav i dedoo nyian kpen kpen! Nahan yô, i hingir ikye yase i ‘eren akaa cii sha ci u icivir i Aôndo.’—1 Kor. 10:31.

[Footnotes]

Ú Umbur Kpa?

• U hen nyi sha tom u Yesu a er sha u kuren ityom i í ne un atiatom shami laa? (Nenge akwati.)

• U dondo ikyav i Wan u Yehova u a kaha kposo ne nena?

[Study Questions]

[Box/Picture on page 15]

Atiatom a A Tese Tom u Yesu a Er sha u Kuren Awashima u Aôndo Yô

◼ Wan u Môm Môm. (Yoh. 1:3) Ka Yesu tseegh Aôndo a gbe un iyol na ye.

◼ Imo. (Yoh. 1:14) Yehova yange a tindi Wan na u a lu Imo la a za ôr akaa agen a a gbe la loho shin akaawan.

◼ Un u A Lu Amen La. (Mpa. 3:14) Uma u Yesu u vough shighe u lu shin tar la kua ku u a kpe sha u paan se la cii na yô, uityendezwa mba Yehova Aôndo cii kure sha mi vough.

◼ Orhimen u Ikyuryan i He. (1 Tim. 2:5, 6) Yesu ka Orhimen u sha tindi, sha nahan yô, i fatyô u maren ikyurior i he, ka “Iserael u Aôndo” je la. Ka Mbakristu mba i shigh ve mkurem, ve lu “nongo u upristi mba sha inja i tor” la ve kohol ve hingir ikyurior ne ye.—Gal. 6:16; 1 Pet. 2:9.

◼ Pristi u Tamen. (Heb. 7:27, 28) Ka Yesu tseegh a lu orumace u nan kom u nan nagh ku vough, ku mayange je a kera kimbir nan ga ye. Nahan una fatyô u paan se sha ikyev i isholibo man ku.

◼ Vor u Ityendezwa La. (Gen. 3:15) Ka or môm tseegh, nan lu vegher u vesen u vor u ityendezwa la ye, ka Yesu Kristu je la. Mbagenev mba ve va hingir vegher u kiriki u vor u Aberaham la kpa hingir “kwagh u Kristu.”—Gal. 3:29.