Aver yem sha atineakaa

Aver yem sha mver u atineakaa

Er Kwagh u Yesu Yange Ôr ken Msen Na u Doon Tsung La

Er Kwagh u Yesu Yange Ôr ken Msen Na u Doon Tsung La

“Tere, . . . na Wan Wou icivir, sha er Wan Wou kpaa A̱ na U icivir yô.”—YOH. 17:1.

1, 2. Pase kwagh u Yesu yange er sha ci u mbaapostoli nav mba jighjigh shighe u ve ya Paseka ken inyom 33 bee kera la.

YESU man azende a na a kôôsôô agen yange sember yan Paseka hen aikighe u uwer u Nisan 14, ken inyom i 33 la. Paseka ne umbur ve er Aôndo yange due a uter vev ken kpan ken tar u Igipiti yô. Kpa lu u mbahenen nav mba jighjigh mbara vea zua a “mpaa u tsôron” u a hembe cii yô. Lu u kpernan mbaihyomov vea wua Orhemen ve u er isholibo ga ne. Kpa lu u ku u una kpe la ua hingir iveren. Ku u Yesu la ua na yô a yima uumace sha ikyev i isholibo man ku.—Heb. 9:12-14.

2 Yesu yange soo ér se de hungur dooshima u Aôndo a tese se la ga, nahan a ver iniongo i umbur ku na la ér i eren i ken hanma inyom. Iniongo ne kar tile sha ityough ki Paseka. Yange er kwagh ne sha u coon bredi u i wa kwa sha mi ga la karen mbaapostoli nav mba 11, mba ve tile sha mimi la. A kaa ér: “Ngun ka iyol Yam je ne, i i ne sha ci wen; eren nen kwagh ne sha u umbur Mo.” Iyongo la di kpa nahan, a kaa a ve ér: “Iyongo ne ka ikyuryan i he i ken awambe Am a i hee sha ci wen ne.”—Luka 22:19, 20.

3. (a) Yesu yange kpe kera yô, lu nyi i vesen i ere? (b) Ka mbampin mba nyi i doo u se time sha mi sha kwagh u msen u Yesu u i nger ken Yohane ityough 17 laa?

3 Lu zurum u a kar a ikyuryan i tse i Tindi, i Aôndo ya a Mbaiserael mba sha marami la kera. Yange lu u ikyuryan i he i Yehova ya a mbadondon Yesu mba i shighe ve mkurem la ia kar a tile sha ityough ki ikyuryan i tse la. Yesu yange soo ér mbadondon nav ve de hingir er Mbaiserael mba sha marami mbara nahan ga. Mbaiserael mban lu civir Aôndo ken mzough ga, nahan ve va a ilyahan kpishi sha icighanti u Aôndo la. (Yoh. 7:45-49; Aer. 23:6-9) Kpa Yesu yange soo ér mbadondon un ve za hemen u lun ken mzough sha er vea er Aôndo tom imôngo, vea va a icivir sha iti na yô. Nahan Yesu er nena? Yange er msen u hemban doon cii, u hanma orumace nana ôr a doo nan yô. (Yoh. 17:1-26; nenge foto u a lu sha mhii u ngeren ne la.) Se mba a ian i hiden timen sha msen ne, nahan pinen ser: “Aôndo ungwa msen u Yesu la je he?” Shi se tôv ayol a ase, se pine ser, “M ngu eren kwagh u i er ken msen u Yesu la kpa?”

AKAA A A HEMBA GBAN YESU KWAGH LA

4, 5. (a) Se hen nyi ken mhii u msen u Yesu la? (b) Yehova yange ungwa msen u Yesu sôn un kwagh sha ci na iyol la nena?

4 Yesu yange tese mbahenen nav mfe u a zua a mi hen Aôndo la zan zan tugh mgbigh mgbigh. Been yô, a kende ashe sha a er msen a kaa ér: “Tere, shighe kuma, na Wan Wou icivir, sha er Wan Wou kpaa A̱ na U icivir yô, gadia U na Un tahav sha uuma cii, sha u mba U ne Un cii A̱ na ve uma u tsôron yô. . . . M na U icivir shin tar ne, er M kur tom u U nem Wer, M̱ er la. Hegen yô, Tere, nam icivir hen We, sha icivir i M lu a mi her a We je, er i lu a gba tar ga la.”—Yoh. 17:1-5.

5 Nenge ase er Yesu a tese akaa a a hembe gban un kwagh ken mhii u msen na ne yô. Kwagh u a hembe gban un kwagh yô, ka icivir i Ter na u sha la, man kwagh ne zua sha kwagh u Yesu hii sônon ken msen u Ter wase u a er la. A kaa ér: “Tere, i̱ tsegha iti You.” (Luka 11:2) Kwagh u dondon yô, lu mbamgbe mba mbahenen nav, sha u una “na ve uma u tsôron yô.” Yesu maa mase pinen ter na kwagh sha ci na iyol na. A kaa ér: “Tere, nam icivir hen We, sha icivir i M lu a mi her a We je, er i lu a gba tar ga la.” Yehova na Wan na u jighjigh ne injar je hemba kwagh u sôn un la, a na un ‘iti i i hembe i mbatyomov cii yô.’—Heb. 1:4.

‘U FAN AÔNDO U A LU U MIMI TSWEN LA’

6. Cii man mbaapostoli ve zua a uma u tsôron yô, yange gba u vea er nyi, man er nan ve se fe ser yange ve er kwagh shono?

6 Yesu shi er msen na ne ter kwagh u i gbe u se mbaasorabo se er ve se kuma u a na se uma u tsôron sha mlumun u sha mhôôn yô. (Ôr Yohane 17:3.) A kaa ér gba u se za hemen u ‘fan’ Aôndo man Kristu. Se er kwagh ne nena? Kwagh u hiihii yô, a gba u se nôngo sha afatyô wase cii sha er se seer fan kwagh u Yehova man Wan na yô. Kwagh u sha uhar yô, a gba u se er tom sha kwagh u se hen la. Mbaapostoli mban yange ve vande eren akaa ahar ne, gadia Yesu pase ken msen na la ér: “Akaaôron a U nem, M na ve, ve ngohol.” (Yoh. 17:8) Nahan kpa cii man ve zua a uma u tsôron yô, yange gba u vea za hemen u gbidyen kwar sha Mkaanem ma Aôndo shi eren kwagh u ve hen la ayange ayange. Mbaapostoli mba jighjigh mban za hemen u eren kwagh ne sha ayange a ve lu uma shin tar la kpa? Een, yange ve er nahan. Se fa nahan sha ci u i nger ati a ve sha amagh 12 a Yerusalem u He u sha la igbekeke.—Mpa. 21:14.

7. Inja i u ‘fan’ Aôndo la ér nyi, man er nan ve kwagh ne a lu hange hangee?

7 Mbafan zwa Grika tsema tsema kaa ér, ishember i ken zwa Grika i i gem ér “ve̱ fa u” la, a fatyô u geman i kpaa ér “ve̱ za hemen u fan we.” Asember a ahar ne cii nga ôron kwagh môm, shi a cii nga hange hange. Sha nahan yô, ishember i ken Bibilo i i gem ér “ve̱ fa u” la, ngi ôron kwagh u a lu zan hemen yô. Ngi ôron kwagh u ian i injaa i or zough a mi i zan hemen u ‘fan’ Aôndo la. Nahan kpa, u fan Aôndo la kighir sha u fan aeren a na man awashima na ga. Gba u Yehova una doo se ishima tsung shi se lu a na kôôsôô ve a tese ér se fa un ye, shi mba se civir un vea ve imôngo la kpa vea doo se ishima. Bibilo pase ér: “U nan lu a dooshima ga yô, nan fa Aôndo ga, gadia Aôndo ka dooshima je.” (1 Yoh. 4:8) Sha nahan yô, u fan Aôndo la wa u ungwan imo na kpa ker. (Ôr 1 Yohane 2:3-5.) Ka kwagh u icivirigh kpishi er se lu mbafan Yehova nahan! Kpa ikyar i se ye a Aôndo la ia fatyô u vihin, er Yuda Isekarioti kpa lu nahan. Nahan se nôngo nen kpoghuloo se kura nen i. Aluer se er nahan yô, se va kuma u zuan a iyua i uma u tsôron.—Mat. 24:13.

“KEN ITI YOU”

8, 9. Shighe u Yesu lu eren tom na shin tar ne la, lu nyi i hemba gban un kwagha, man lu adini u kwaghaôndo u Mbayuda u nyi yange una vendaa?

8 Aluer se ôr msen u Yesu u i nger ken Yohane ityough 17 la yô, se kav wang er se kpa se doo Yesu ishima, i lu mbaapostoli nav tseegh ga yô. (Yoh. 17:20) Kpa doo u se fa ser ka myom wase la kwagh a hembe gban Yesu sha mi ga. Kwagh u vesen u yange na ve Yesu va er tom shin tar ne zan zan kar kuren yô, lu sha u i tsegha iti i Ter na shi i na i icivir. Ikyav i tesen yô, shighe u lu pasen ior kwagh u tom na ken shinagoge u ken Nasareti la, a ôr ihurenruamabera i Yesaia la, ape i nger ér: “Jijingi u Ter ngu sha a Mo, sha ci u A shighem mkurem, A tindim er M̱ yôô Loho u Dedoo hen mbaatsanev” la. Shighe u Yesu ôr mkaanem man ne, yange una yila iti i Yehova je ka u henen a hen ga.—Luka 4:16-21.

9 Sha kwagh u adini u Mbayuda a tese yô, mbahemenev mba kwaghaôndo u Mbayuda yange ve yange ior u yilan sha iti i Aôndo, ica gba cii ve Yesu mase van shin tar ne ye. Yesu yange una venda ityesen i i due ken Ruamabera ga ne shar shar je. A kaa a mba ve lu hendan kwagh a na mbara ér: ‘Mo M va ken iti i Terem, kpa ne lumun Mo ga; aluer orgen nana va ken iti i nan iyol i nan yô, ka nan je né lumun nan ye.’ (Yoh. 5:43) Maa ka shi ayange kpuaa u Yesu una kpe yô, a pase kwagh u hemba gban un kwagh la ér: “Tere, na iti You icivir.” (Yoh. 12:28) Nahan kera taver se er i hii ve Yesu a ter iti i Ter na acin imôngo ken msen na u se lu timen sha mi ne ga.

10, 11. (a) Yesu yange na i fa iti i Ter na nena? (b) Doo u mbahenen mba Yesu vea wase ior u fan iti i Yehova sha ci u nyi?

10 Yesu er msen ér: “M pase iti You hen ior mba U tsough ve shin tar ne, U nem la. Ve lu mba Ou je man U gem ve U nem ye; ve kpaa ve wa kwaghôron Wou ikyo. Kera lun Yam shin tar ne ga, kpa mban yô, mba shin tar ne heregh; Mo yô, M ngu van hen We, Icighan Ter. Mba U nem la, kuran ve ken iti You sha u ve̱ lu kwagh môm er se nahan.”—Yoh. 17:6, 11.

11 Mpase u Yesu pase iti i Ter na hen mbahenen nav la yange kighir sha u yilan sha iti shon tseegh ga. Yesu shi yange wase ve ve fa kwagh u iti i Aôndo i til sha mi la. Inja na yô, a pase ve aeren a na a kpilighyol la man gbenda u a eren kwagh a vese la. (Eks. 34:5-7) Hegen u Yesu a lu sha la kpa, a za hemen u wasen mbahenen nav sha u ve na i fa iti i Yehova sha tar cii yô. Mba eren tom ne sha ci u nyi? Mba eren u sha ci u vea seer kohol mbahenen cii ve, mkur una va sha botar ne ye. Shighe u mkur una va la, Yehova una yima mbashiada nav mba ve civir un sha mimi la, nahan hanma or nana fa er iti na i hembe cii yô.—Esek. 36:23.

“SHA ER TAR U̱ NA JIGHJIGH” YÔ

12. Ka akaa atar a nyi se er ve se za ikyura ken tom wase u waren uma nee?

12 Shighe u Yesu lu shin tar la, a wase mbahenen nav u hemban mbamyen vev. Yange lu hange hange u una na ve iwasen ne sha er vea kure tom u a hii la yô. Yesu er msen kaa ér: “Er U tindim shin tar ne nahan, Mo kpaa, kape M tindi ve shin tar ne je ne.” Yesu yange sôn Ter na akaa a hange hange atar a aa wase mbahenen nav vea za ikyura ken tom u waren uma ne yô. Hiihii yô, a er msen ér mbahenen nav ve̱ de lu ior i tar u Satan ne ga. Kwagh u sha uhar yô, a er msen ér mbahenen nav ve dondo mimi u ken Mkaanem ma Aôndo la, nahan i̱ tsegha ve shin i wanger ve. Kwagh u sha utar yô, Yesu sôn var var ér mbahenen nav ve lu ken mzough er un vea Ter na kpa ve lu ken mzough nahan. Nahan gba u hanma wase nana pine iyol i nan ér, ‘M ngu eren akaa atar a Yesu a sôn ken msen na la kpa?’ Yesu yange lu a vangertiôr ér aluer mbahenen nav er akaa ne yô, ‘tar ua na jighjigh ér Yehova tindi un.’—Ôr Yohane 17:15-21.

Icighan jijingi yange wase Mbakristu mba tsuaa mbara u lun ken mzough (Nenge ikyumhiange i sha 13 la)

13. Yehova yange ungwa msen u Yesu la sha ayange a mbaapostoli la nena?

13 Aluer se time ken takerada u Aerenakaa, u u dondo sha ityakerada i ivangeli i inyiin la yô, se nenge er Yehova yange ungwa msen u Yesu ne yô. Er Mbakristu mbagenev mba sha ayange a tsuaa la lu Mbayuda man Atôatyev man mbanyarev mba mbaatsanev man ikpan man mba lun a ikpan sha ikyev yô, lu u mpav una fatyô u lun her atô ve. Nahan kpa, ve cii ve lu kangenaa je yô, a fatyô u tôôn ve karen sha alegh a iyolough a a zom cii a lu iyol i môm, Yesu a lu ityough yô. (Ef. 4:15, 16) Shin er Mbakristu mban lu shin tar u Satan u mpav a lu ker ne nahan kpa, ve kôrcio u lun ken mzough. Gba u se wuese Yehova, sha ci u ka un yange sue ve sha icighan jijingi na ve, kwagh lu nahan ye.—1 Kor. 3:5-7.

Ior mba Yehova sha tar cii mba ken mzough (Nenge ikyumhiange i sha 14 la)

14. Yehova ungwa msen u Yesu la sha shighe wase ne nena?

14 Kwagh er vihi yô, mbaapostoli mban mba kpe kera yô, mzough ne kera lu ga. Er i tsengaôron nahan, Mbakristu mbagenev hingir u vendan mimi, shi ve lu tesen atesen a aiegh, nahan kwagh ne va a mpav ken nongo u Kristu. (Aer. 20:29, 30) Kpa ken inyom i 1919 la, Yesu due a mbadondon un mba i shighe ve mkurem la ken ikyangenev mbi kwaghaôndo u aiegh kera, a kohol ve imôngo ken dooshima, u a lu “kwagh u maghen mlu u vough” la. (Kol. 3:14) Lu nyi i due ken tom ve u pasen kwagh laa? I kohol akar a ve a a lu “iyôngo igen” la hemba miliôn utaankaruhar, ken “hanma ikyurior man hanma nongo man hanma nongoior man hanma zwa,” ve hingir ikyumile i môm vea mba Aôndo a shigh ve mkurem la. (Yoh. 10:16; Mpa. 7:9) Msen u yange Yesu er ér “tar u̱ fa er We U tindim man shi er ve doo U ishima er M doo U ishima” la, Yehova ungwa un sha gbenda u kpilighyol kpishi!—Yoh. 17:23.

YESU KURE MSEN NA SHA GBENDA U TESEN ÉR TER NA DOO UN ISHIMA TSUNG

15. Yesu yange sôn nyi sha ci u mbahenen nav mba i shigh ve mkurem laa?

15 Sha iyange i Nisan 14 aikighe la, Yesu na mbaapostoli nav icivir sha u yan ikyur a ve i za hemen vea na ken Tartor na. (Luka 22:28-30; Yoh. 17:22) Yesu shi er msen sha ci u mba vea va hingir mbadondon un mba i shigh ve mkuren la cii, a kaa ér: “Tere, mba U nem yô, kam ka ve̱ lu a Mo imôngo ape M lu la, sha u ve̱ nenge icivir Yam i U nem la; gadia M doo U ishima je er i lu a gba tar ga yô.” (Yoh. 17:24) Mba ve lu iyôngo i Yesu igen la mba a ishimavihin sha kwagh ne ga, kpa saan ve iyol kpishi sha injar i a va na mba i shigh ve mkurem la. Kwagh ne kpa tese ér Mbakristu mba mimi sha tar nyian cii mba ken mzough.

16, 17. (a) Yesu yange pase ken mkur u msen na la ér un kange ishima u eren nyi? (b) Doo u se kange ishima u eren nyi?

16 Mbahemenev mba ken ukwaghaôndo na yô, ior kpishi wa ikyo sha akav a a tese wang ér Yehova ngu a ior mba ve lu ken mzough, mba ve fe un sha mimi la ga. Kape sha ayange a Yesu la kpa kwagh lu je la. Sha nahan yô, a kure msen na la sha mkaanem ma doon tsung man ér: “Ter u perapera tar fa U ga, kpa Mo M fa U, man mban kpaa fa er We U tindim yô. Man M pase ve iti You; Me shi Me pase ve i kpaa; sha u dooshima u M doo U la, a̱ lu ken a ve, Mo kpaa M̱ lu ken a ve yô.”—Yoh. 17:25, 26.

17 Ka an je nana nyiman ér Yesu dondo kwagh u a sôn ken msen na la ga? Er Yesu a lu ityough ki tiônnongo yô, a za hemen u wasen se sha er se pase ior iti i Ter na man awashima na yô. Yô, se za nen hemen u dondon hemen na sha u eren tom u a ne se u pasen kwagh shi geman ior hingir mbahenen la sha gbashima. (Mat. 28:19, 20; Aer. 10:42) Shi se nôngo nen kpoghuloo se kura nen mzough wase u doon tsung la kpaa. Aluer se er akaa ne yô, se lu eren kwagh u Yesu yange ôr ken msen na la, nahan se tsegha iti i Yehova shi a saan se iyol gbem sha won.