Tshɔka lɛnɛ ele awui

Dimi nangaka mvɔ​—Onde Bible koka kimanyiyami etena kemi la kanyi ya ndjadiaka?

Dimi nangaka mvɔ​—Onde Bible koka kimanyiyami etena kemi la kanyi ya ndjadiaka?

Okadimwelo washa Bible

 Eelo! Bible ndja oma le Nzambi “lakeketsha wanɛ wambɔkɔmɔ.” (2 Kɔrɛtɔ 7:6) Kaanga mbele Bible bu dibuku diendana la hemɔ ya l’ɔtɛ, koko tɔ kambokimanyiya anto efula dia vɔ minya tokanyi ta ndjadiaka. Tɔ koka kokimanyiya ndo wɛ.

 Naa alako w’eshika washa Bible?

  • Tɛ anto akina woho wayaokayɛ.

     Kɛnɛ kata Bible: “Ɔngɛnyi wa mɛtɛ mbokanaka ngandji tena tshɛ, ndo ekɔ ɔnanyɔ lakokayɛ mendɛ le nde lo tena dia paa.”​—Tokedi 17:17.

     Kɛnɛ kalembetshiya dui sɔ: Sho mongaka l’ohomba w’osukɔ w’anto akina etena kongaso la lɔkɔnyɔ lo yimba.

     Naka sho mbishɛ woho wayaokaso, kete tayonga l’okakatanu dia ntondoya okakatanu ɔsɔ. Koko naka wɛ mbutɛ anto akina woho wayaokayɛ, kete okiyanu ayɛ wayokitakita ndo wɛ koka ndjɛna akambo lo yoho yotshikitanyi.

     Hemba nsala nganɛ: Sawola la onto ɔmɔtshi ɛlɔ, nde koka monga ose nkumbo kana ɔngɛnyi * ɔmɔtshi wɛkɛyɛ otema. Wɛ koka nto mfunda woho wayaokayɛ.

  • Yanga ekimanyelo k’aseka enganga.

     Kɛnɛ kata Bible: “Anto wele la alemba wa ki hawoyangaka onganga, paka anto wele la hemɔ.”​—Mateo 9:12.

     Kɛnɛ kalembetshiya dui sɔ: Sho pombaka nyanga ekimanyelo k’aseka enganga etena keso la hemɔ.

     Tokanyi ta ndjadiaka mbeyaka mɛnya di’onto ekɔ la hemɔ ka lo demba kana ka l’ɔtɛ. Ko kana ambɛnama dia wɛ ekɔ la hemɔ ka lo demba kana ka l’ɔtɛ, ɔsɔ bu dui dia sɔnyi. Hemɔ ka l’ɔtɛ kana ka lo tokanyi koka nkɔnɔ.

     Hemba nsala nganɛ: Yanga ekimanyielo oma le dɔkɔtɛlɛ di’oshika aha la ntshimbatshimba.

  • Tohɛke dia Nzambi ndjakiyanyaka dikambo diayɛ.

     Kɛnɛ kata Bible: “Onde hawotosondjaka sɔlɛ 5 la ekenga 2 wa falanga yele la nɛmɔ dia tshitshɛ? Koko Nzambi hohɛ kanga ɔtɔi l’ateyi adiɔ. . . . Tanyokake wɔma, nyu ndeka leemba la sɔlɛ nɛmɔ.”​—Luka 12:6, 7.

     Kɛnɛ kalembetshiya dui sɔ: Wɛ ekɔ la nɛmɔ lo washo wa Nzambi.

     Wɛ koka ndjaoka opoko, koko Nzambi mɛnaka paa kele layɛ. Nde ndjakiyanyaka dikambo diayɛ, kaanga naka wɛ amboshisha nsaki ka lɔsɛnɔ. Osambo 51:17 mbutaka ɔnɛ: “Otema wambatɛ ndo wambatshatshema, Nzambi le, wɛ hatotona.” Nzambi nangaka wɛ monga la lɔsɛnɔ nɛ dia nde kolangaka.

     Hemba nsala nganɛ: Sɛdingola lo Bible kɛnɛ kɛnya dia Nzambi kolangaka. Ɛnyɛlɔ, adia tshapita 24 ya dibuku Yasukanya la Jehowa.

  • Lɔmba Nzambi.

     Kɛnɛ kata Bible: “Nyokitsha ekiyanu anyu tshɛ le nde, nɛ dia nde ndjakiyanyaka dikambo dianyu.”​—1 Petero 5:7.

     Kɛnɛ kalembetshiya dui sɔ: Nzambi kɔlɔmbaka dia wɛ mbotɛ la losembwe tshɛ wetsho wele layɛ lo yimba.

     Nzambi koka kosha wɔladi ndo wolo wa ntetemala ntshɔ otsha la ntondo. (Filipɛ 4:6, 7, 13) Lo nsala ngasɔ, nde sukɛka wanɛ wɔlɔmba l’otema ɔtɔi.​—Osambo 55:22.

     Hemba nsala nganɛ: Lɔmba Nzambi ɛlɔ. Kamba la lokombo lande, Jehowa, ndo tɛnde woho wayaokayɛ. (Osambo 83:18) Lɔmbande dia nde kokimanyiya dia wɛ ntetemala ntshɔ otsha la ntondo.

  • Kana yimba l’elongamelo katosha Bible lo dikambo dia nshi yayaye.

     Kɛnɛ kata Bible: ‘Tekɔ la elongamelo kɛsɔ kele oko longo la masuwa lo nsɛnɔ yaso.’​—Hɛbɛru 6:19, nɔtɛ ka l’ɛse ka dikatshi.

     Kɛnɛ kalembetshiya dui sɔ: Tokanyi tayɛ koka mɛmbama lɛnɛ la lɛne oko masuwa wɛmbama l’asuku, koko elongamelo kasha Bible koka kokimanyiya diaha ndjɛkayɛka.

     Elongamelo kɛsɔ bu oko dɔ, koko tɔ ndja oma lo daka diaki Nzambi dia minya tɔkɔkɔ t’asui aso.​—Ɛnyɛlɔ 21:4.

     Hemba nsala nganɛ: Eka akambo efula wendana la elongamelo kasha Bible lo mbadia wekelo 5 wa biukubuku Lokumu l’ɔlɔlɔ l’oma le Nzambi!

  • Sala dui dimɔtshi diangɛnangɛnayɛ.

     Kɛnɛ kata Bible: “Otema wele l’ɔngɛnɔngɛnɔ ekɔ okanga wa dimɛna.”​—Tokedi 17:22.

     Kɛnɛ kalembetshiya dui sɔ: Etena kasalaso akambo watosha ɔngɛnɔngɛnɔ, sho koka nɔngɔsɔla timba takiso ndo ndjaoka dimɛna.

     Hemba nsala nganɛ: Sala dui dimɔtshi diakɔngɛnyangɛnya mɛtɛ. Ɛnyɛlɔ, hokamɛ mishiki wakɔngɛnyangɛnya, adia dui dimɔtshi diakeketsha kana etsha wenya lo dikambo dimɔtshi diakosha ɔlɔ. Wɛ ayofudia ɔngɛnɔngɛnɔ ayɛ naka wɛ nsala dui dimɔtshi diakimanyiya anto akina, kaanga lo toho ta totshitshɛ.​—Etsha 20:35.

  • Dja yimba lo yoonge yayɛ.

     Kɛnɛ kata Bible: ‘Nɛ dia osutshesutshelo wekɔ la wahɔ.’​—1 Timɔte 4:8.

     Kɛnɛ kalembetshiya dui sɔ: Sho mongaka dimɛna etena kasutshasutshaso demba mbala la mbala, kalalaso dimɛna, ndo kalɛso mbo y’amɛna.

     Hemba nsala nganɛ: Kɛndakɛnda esadi esadi, kaanga l’edja ka minitɛ 15.

  • Tohɛke dia dui diele layɛ ndo woho wayaokayɛ lo lɔsɛnɔ koka ntshikitana.

     Kɛnɛ kata Bible: “Nyu hanyeye kɛnɛ kayonyokomɛ loyi.”​—Jakɔba 4:14.

     Kɛnɛ kalembetshiya dui sɔ: Dui diakokiyanya, oyadi wɛ heye nganɛ wakokayɛ dikandola, eya dia dui diakɔ koka mbeta.

     Kaanga mbele dui diele layɛ ɛlɔ diambokokonya ewo, akambo koka ntshikitana otsha la ntondo. Laasɔ yanga woho wa ndɔshana la dui diakɔ. (2 Kɔrɛtɔ 4:8) Naka wɛ ndjadiaka, kete wɛ hokoka nɔngɔsɔla akambo, koko eya di’okakatanu wele layɛ wekɔ lo tshanda mɔtshi tsho.

     Hemba nsala nganɛ: Adia lo Bible ɛkɔndɔ w’anto amɔtshi wakakɔmɔ polo lo yɛdikɔ ya vɔ nkombola nyɔi, ndo enda woho watshikitanaka nsɛnɔ yawɔ lo yoho ya dimɛna, mbala efula lo yoho yakiwɔ kɔfɔnyaka. Tɔsɛdingole bɛnyɛlɔ dimɔtshi.

 Onde Bible tɛkɛtaka di’anto wakakombola nyɔi?

 Eelo. Bible tɛkɛtaka dikambo di’anto wakate mɛtɛ ɔnɛ: “Dimi nanga mvɔ.” Nzambi kombahangwɛ, koko nde akaakimanyiya. Nde koka nsala woho akɔ waamɛ lo dikambo diayɛ.

Elidja

  •  Akinde? Elidja aki onvutshi waki la dihonga. Koko lo tena dimɔtshi, nde akakɔmɔ. Jakɔba 5:17 mbutaka ɔnɛ: “Elidja aki onto oko sho.”

  •  Lande na kakandakombola nyɔi? Ɛkɔkɔ ɛmɔtshi ele, Elidja akayaoke opoko, akonge la wɔma, ndo akayaoke dia nde komonga ohomba. Ko nde akalɔmbɛ ate: “Jehowa le, wonya ɔnɛ, ɔsa lɔsɛnɔ la mi.”​—1 Nkumi ya dikanga 19:4.

  •  Kakɔna kakokimanyiya? Elidja akadiholɛ Nzambi otema lo mbotɛ woho wakandayaokaka. Ngande wakokeketsha Nzambi? Nzambi akayakiyanya lo dikambo diande ndo akawɛnya djembetelo ya nkudu Kande. Nde akashikikɛ Elidja ɔnɛ nde aki ohomba ndo nde akawosha okimanyedi wele l’akoka ndo weya ndjaakiyanya dikambo di’onto.

  •  Adia awui wendana l’Elidja: 1 Nkumi ya dikanga 19:2-18.

Jɔbɔ

  •  Akinde? Jɔbɔ aki onto ɔmɔtshi l’ɔngɔnyi ndo laki la nkumbo ka woke ndo nde akatɛmɔlaka Nzambi ka mɛtɛ la kɔlamelo tshɛ.

  •  Lande na kakandakombola nyɔi? Lo mayi ka sso, lɔsɛnɔ la Jɔbɔ lakatshikitana otsha lo kɔlɔ. Nde akashisha tshɛ kaki lande. Anande tshɛ wakavu la mpokoso. Nde akatate hemɔ ka wolo efula. L’ekomelo, angɛnyi ande wa kɔlɔ wakawotɛ dia nde ndamɛ mbaki lo kiɔkɔ y’asui ande. Jɔbɔ akate ate: “Lambohetsha lɔsɛnɔ lami; dimi handjolanga ntetemala nsɛna.”​—Jɔbɔ 7:16.

  •  Kakɔna kakokimanyiya? Jɔbɔ akalɔmbɛ Nzambi ndo nde akasawola l’anto akina. (Jɔbɔ 10:1-3) Nde akaketshama oma le ɔngɛnyi ande ɔmɔtshi Elihu lakayadje lo dihole diande, nde akokimanyiya dia mɛna akambo lo sso di’ɔlɔlɔ. L’ekomelo, Jɔbɔ aketawɔ l’otema ɔtɔi alako ndo ekimanyelo kaki Nzambi.

  •  Adia awui wendana la Jɔbɔ: Jɔbɔ 1:1-3, 13-22; 2:7; 3:1-13; 36:1-7; 38:1-3; 42:1, 2, 10-13.

Mɔsɛ

  •  Akinde? Mɔsɛ aki ɔnɔmbɔdi w’Isariyɛlɛ w’edjedja ndo omvutshi wa kɔlamelo.

  •  Lande na kakandakombola nyɔi? Mɔsɛ aki l’ɔkɛndɛ wa woke, wakawɔnyɔlaka mbala la mbala ndo nde akayaoke dia nde ambɔlɛmba. Koko nde akalelɛ Jehowa ate: “Lam’alangayɛ ndeka dimɛna wɛ ndjakami.”​—Walelo 11:11, 15.

  •  Kakɔna kakokimanyiya? Mɔsɛ akatɛ Nzambi woho wakandayaokaka. Nzambi akawamuya wotsho w’ɔkɛndɛ waki lande diaha nde moga l’ɔlɛmbɛlɔ.

  •  Adia awui wendana la Mɔsɛ: Walelo 11:4-6, 10-17.

^ Naka tokanyi ta ndjadiaka taya wolo efula, ko ndooko onto lɛkɛyɛ otema lele suke, kete wɛ koka mbelɛ kɛmɔtshi ka lɛɛta kakimanyiya anto l’akambo wa ngasɔ.