Fanatu ki te fakasologa

Fanatu ki te fakasologa o mataupu

MATAUPU I TE ‵KAVA

E Mafai o Iloa ne se Tino a Mea ka ‵Tupu i Aso Mai Mua?

E Mafai o Iloa ne se Tino a Mea ka ‵Tupu i Aso Mai Mua?

E mafau‵fau a tatou katoa e uiga ki aso mai mua. E mafau‵fau tatou me ka pefea ‵tou olaga i aso mai mua, e pelā foki mo olaga o ‵tou tino pele. E fesili sāle ifo ne tatou a vaegā fesili penei: ‘E mata, ka ola aku tama‵liki i se lalolagi tai ‵lei atu? E mata, ka fakaseai atu a te lalolagi e auala i se fakalavelave tupu fakafuasei? E mata, e isi se mea e mafai o ‵fuli nei ne au ke faka‵lei aka toku olaga i aso mai mua?’ A te uiga fia iloa tenei e fakaasi mai i ei me ko tatou ne vaegā tino pefea; e ma‵nako faeloa tatou ke mautinoa, ke iloa tonu, ke fai faka‵lei a mea, kae ke tumau eiloa. Kafai e mafai o mautinoa i a koe a mea ka ‵tupu i aso mai mua, e mafai eiloa o nofo fakatokatoka koe ki ei, i te feitu faka-te-foitino mo mea tau lagonaga.

Ne a la mea ka ‵tupu ki a koe i aso mai mua? E mata, e isi se tino e iloa ne ia? Ko oti ne manuia a nisi tino ‵poto kolā ne taumafai o ‵valo mai ne latou a mea ka ‵tupu i aso mai mua, kae e uke foki olotou valoaga ne seki manuia. Kae e fai mai te Atua, me e mafai eiloa ne ia o fakaasi ‵tonu mai a mea ka ‵tupu i aso mai mua nei. E fai mai tena Muna penei: “Ne ‵valo ne au te mea ka tupu mai i te kamataga; ne folafola ne au i aso mua eiloa a te mea tenei ko oti ne tupu.” (Isaia 46:10) E pefea te ‵tonu o ana pati konā?

TE ‵TONU O PATI A TE ATUA

Kaia e ‵tau ei o fia iloa ne tatou a te ‵tonu o pati a te Atua i ana valoaga e uiga ki aso mua? Kafai e iloa ne tatou me e tonu faeloa a te ‵tau o te aso, ka fia‵fia eiloa tatou. Kāti ka fia ‵saga tonu foki tatou ki ana pati e uiga ki te ‵tau o te aso ma taeao. I se auala tai ‵pau, kafai ko iloa ne koe a te ‵tonu katoatoa o valoaga a te Atua, ka fiafia foki eiloa koe ki mea kolā ka ‵valo mai ne ia mō aso mai mua.

Se ‵pui ne toe faite aka i te fa‵kai o Nineva telā ne fakamaseigina

TE FAKAMAOFAGA O SE FA‵KAI LASI:

E pelā me se fakaakoakoga, se mea fakaofoofogia eiloa ke ‵valo mai me ko pili o fakamasei atu se fa‵kai takutakua kae ne malosi ‵ki mō se fia o senitenali. E auala i se tukumuna, ne ‵valo mai ne te Atua a te mea eiloa tenā—ko te fakamaseiga o Nineva. (Sefanaia 2:13-15) Ne a mea ne maua aka ne tino tusitala fakasolopito? I te fitu senitenali T.L.M., kāti se 15 tausaga mai tua o te valoaga ne fai ne te Atua, ne taua atu ei a te kau Papelonia mo te kau Metai ki Nineva kae fakatakavale ne latou. E se gata i ei, ko leva ne fakailoa mai ne te Atua me i a Nineva ka “lavaki, kae seai foki ne vai i ei.” E mata, ne taunu eiloa te fakailoaga tenei? Ao. E tiga eiloa e nofo ki se 200 sikuea maila (518 sikuea kilomita) te lasi o te fa‵kai mo ana tamā fa‵kai i ana tafa, ne seki fai faka‵lei io me fakaaoga ne kautau konā a te fa‵kai, e pelā mo te mea ne fakamoe‵moe me ka fai ne latou. I lō te fai penā, ne fakamasei atu eiloa ne latou. E mata, e mafai o ‵valo mai ne se tino poto i mea fakapolitiki a mea konā kae taunu eiloa?

KA ‵SUNU A IVI O TINO:

Ko oi te tino e mafai o faka‵pula mai ne ia—i se 300 tausaga mai mua atu i ei—a te igoa tonu mo tino tonu mai te gafa o se tagata telā ka ‵sunu ne ia a ivi o tino i luga i se fatafaitaulaga, e pelā foki mo te igoa o te fa‵kai telā ka fakatu i ei te fatafaitaulaga? Kafai ne taunu eiloa se vaegā valoaga fakaofoofogia penā, e mautinoa eiloa me ka fai i ei ke lauiloa malosi te tino i a ia te valoaga. Ne fakailoa mai ne se tukumuna a te Atua me “e isi se tamaliki ka fakaigoa ki a Iosia ka fanau mai i te gafa o Tavita kae ka ‵sunu foki ne ia a ivi o tino” i luga i se fatafaitaulaga i te fa‵kai o Peteli. (1 Tupu 13:1, 2) Kāti i se tolu senitenali fakamuli ifo, ne sae aka se tupu e fakaigoa ki a Iosia—e sē se igoa masani i te Tusi Tapu—mai te gafa o Tavita. E ‵tusa mo te valoaga, ne aumai ne Iosia “a ivi mai loto i tanuga konā o ‵sunu i luga i te fatafaitaulaga” telā e tu i Peteli. (2 Tupu 23:14-16) E mafai pefea o ‵valo mai ne se tino a fakamatalaga liki‵liki penā seiloga ke isi se ‵mana fakaatea i ei?

Ne ‵valo mai ne pelofeta i te Tusi Tapu a mea ‵tonu e uiga ki te pakūga o Papelonia

TE GATAGA O SE EMUPAEA:

Se mea fakaofoofogia eiloa māfai e ‵valo mai ne se tino a te igoa o te tagata—a koi tuai o fanau mai—telā ka fakatoka ne ia te fakatakavalega o se malo pule i te lalolagi, kae fakamatala mai foki a te auala ka fai ei ne ia te mea tenā. Ne folafola mai ne te Atua me i te tagata e igoa ki a Kulesa ka fakatakavale ne ia se malo. Ka fakasaoloto foki ne Kulesa a tino Iutaia kolā ne puke fakapagota kae fesoasoani atu foki ki te toe faitega o te faletapu. E se gata i ei, ne ‵valo mai ne te Atua me e aofia i mea kolā ka fai ne Kulesa ko te fakasaliga keatea o vaitafe kae ko mataloa o te fa‵kai ka tuku ke ma‵tala, ke fakafaigofie ei te fakatakavalega o te malo tenā. (Isaia 44:27–45:2) E mata, ne taunu eiloa a fakamatalaga katoa o te valoaga a te Atua tenā? E lotoma‵lie a tino tusitala fakasolopito me ne tupu tonu eiloa te fakatakavalega tenei ne fai ne Kulesa. Ne fai ne te kautau a Kulesa se mea fakaofoofogia mai te fakasaliga keatea ne latou a vai mai te vaitafe o Papelonia ​—kae fai ei ke ‵masa te vaitafe. E se gata i ei, ne ulu atu a te kautau ki loto i te fa‵kai e auala i mataloa kolā ne tuku fua ke ma‵tala. Mai tua ifo, ne fakasaoloto ei ne Kulesa a tino Iutaia kae folafola atu me ko mafai o toe faite ne latou te lotou faletapu i Ielusalema. A te mea tenā se mea fakaofoofogia me i a Kulesa e se tapuaki ki te Atua o tino Iutaia. (Esela 1:1-3) Ko oi foki la i tafa o te Atua e mafai o ‵valo fakalikiliki mai ne ia a mea konā ne ‵tupu i tala fakasolopito?

E tolu fakaakoakoga ne fai‵pati tatou ki ei kolā e fakaasi mai ei a valoaga a te Atua kolā ko leva ne ‵valo mai kae ne iku mo te manuia. A mea konei e se ne mea e se lauiloa. Ne fai mai ne te takitaki Iutaia ko Iosua se mea tonu telā ne iloa ne tino katoa kolā ne fakalogo‵logo ki a ia, penei: “E iloa faka‵lei ne koutou katoa i otou ‵kano loto taki tokotasi, me i te Aliki te otou Atua ko oti ne tuku atu ne ia ki a koutou a mea ‵lei katoa, kolā ne tauto a ia ke tuku atu. A tautoga katoa a ia ne fai, ko oti katoa ne fakataunu; e seai se mea e seki fakataunu.” (Iosua 23:1, 2, 14) E se mafai o fakafiti ne tino o Iosua a te ‵tonu o folafolaga mo valoaga a te Atua. Kae ne fai pefea ne te Atua a te mea tenei? E ‵kese ‵ki eiloa a auala o te Atua mo tāgata. E tāua ‵ki ke iloa ne koe te mea tenei, me ko oti ne fai ne te Atua a faka‵pulaga ‵lasi e uiga ki aso mai mua kolā ka pokotia eiloa koe i ei.

VALOAGA A TE ATUA MO VALOAGA A TINO

A valoaga a tino e masani o fakavae ki luga i sukesukega fakasaienitisi, sukesukega ki fakamatalaga ‵tonu mo faifaiga masani, io me ko poto mai tino faivailakau. Kafai ko oti ne fai olotou valoaga, ko saga‵saga ei a tino konā o fai‵tali kae onoono me ne a mea ka mafai o ‵tupu.—Faataoto 27:1.

E ‵kese mo tino, e iloa ne te Atua a fakamatalaga ‵tonu katoa. E malamalama faka‵lei a ia i faifaiga mo manakoga o tino; tela la, kafai e filifili aka ke fai ne ia se mea, e mafai eiloa o lavea ne te Atua a te auala e mafai o ‵saga atu ei a tino taki tokotasi mo te fenua kātoa ki te mea tenā. Kae uke atu a nisi mea e mafai o fai ne te Atua. E mafai eiloa o pule atu a ia io me ‵fuli ne ia a nisi mea mo faifaiga masani ko te mea ke fakamautinoa aka eiloa a te mea telā ka iku mai i ei. Ne fai mai a ia penei: “Te muna telā e faipati ne au e se mafai o se fakataunu ne ia te mea telā ne fakamoemoe au ke fai ne ia; e fai eiloa ne ia a mea kolā ne fai ne au ki ei ke fano o fai.” (Isaia 55:11) Tela la, i nisi feitu e fai a valoaga a te Atua e pelā eiloa me ne faka‵pulaga io me ne folafolaga. Ko oti eiloa ne fakamautinoa aka a te ‵tonu o ana valoaga katoa.

TOU OLAGA I ASO MAI MUA

E mata, e isi se faka‵pulaga fakatuagagina e mafai o maua e uiga ki ou aso mai mua e pelā foki mo ou tino pele? Kafai ko iloa ne koe me e isi se alikeni ko pili o poko, ka gasuesue eiloa koe o ‵sala auala ke sao ei koe. E mafai foki o fai koe penā e uiga ki valoaga i te Tusi Tapu. Ko oti ne folafola mai ne te Atua me ko pili o isi ne fakama‵fuliga ‵lasi i te lalolagi. (Ke onoono ki te pokisi: “Fakaasiga ne Fai ne te Atua e Uiga ki Aso Mai Mua.”) E tai ‵kese eiloa a aso mai mua konei mo mea kolā ne folafola sāle mai ne tino kolā e fai mai i a latou ne tino ‵poto.

E mafai o mafaufau koe ki ei penei: E isi eiloa se palani kātoa o te lalolagi tenei. Ko leva ne tusi te mea tenā ki lalo, kae mafai o onoono koe ki mea kolā ka ‵tupu i te fakaotiga. E folafola mai te Atua penei: “Ne ‵valo ne au te mea ka tupu mai i te kamataga; . . . au ne faipati me i aku fuafuaga e se mafai o se taunu, me e fai foki ne au a mea katoa kolā ne mafaufau au o fai.” (Isaia 46:10) E mafai o maua ne koe e pelā foki mo tou kāiga se olaga gali i aso mai mua. Fesili atu ki Molimau a Ieova e uiga ki pati a te Tusi Tapu ki mea kolā ka ‵tupu i aso mai mua. A tino Molimau e se ne tino faivailakau kolā e ‵poto i te faitauga o mafaufau o tino; e se lagona foki ne latou a leo o agaga; io me isi ne olotou ‵mana fakapito. A latou ne tino e suke‵suke ki te Tusi Tapu kolā e mafai o fakaasi atu ne latou a mea ‵lei kolā ko fakatoka nei ne te Atua mō tou olaga i aso mai mua.