Cit atir i jami ma tye

Cit atir ka ma nyuto lok ma tye iye

Tika Itye ki Neno Matir Calo Jehovah?

Tika Itye ki Neno Matir Calo Jehovah?

“Abituco nying Rwot [Jehovah]. Wutit dit pa Lubangawa! . . . , gin ducu ma en tiyo tye atir. En Lubanga ma lagen.”NWOYO CIK 32:3, 4.

WER: 110, 2

1, 2. (a) Kingolo kop alenga i kom Nabot ki awobene nining? (b) Kit aryo mene ma wabinenogi i pwony man?

CO ARYO mo ma kitgi raco gucoko dog laco mo ni otimo bal mo marac adada. Co magi guwaco lok goba. Ento kingolo akop alenga i wi laco man ni otimo bal, dok kingolo to i wiye. Go kong kit ma jo ma gimaro ngolo kop atir guwinyo kwede i kare ma gitye ka neno kit ma kicelo kwede laco-ni kacel ki awobene ki gweng nio wa i to! Man pe obedo ododo mo ata. Obedo gin mutimme ada i kom latic pa Jehovah ma nyinge Nabot, laco mo ma okwo i kare ma Kabaka Akab tye ka loyo jo Icrael.1 Luker 21:11-13; 2 Luker 9:26.

2 I pwony man, wabinyamo gin mutimme i kom Nabot. Wabineno bene bal mo madit adada ma laelda mo acel otimo i kacokke i cencwari me acel. Labol aryo magi ginyuto botwa kit ma cwiny me mwolo ki kica gikonyowa kwede ka wamito lubo kit ma Jehovah ngolo kwede ki kop atir.

TIM MO MARAC ADADA

3, 4. Nabot onongo obedo dano ma nining, dok pingo en okwero cato poto olokke bot Kabaka Akab?

3 Nabot obedo lagen bot Jehovah i kare ma pol Luicrael onongo gitye ka lubo lanen marac pa Kabaka Akab ki dakone Jejebel, Daker ma kite rac. Gin gubedo ka woro Baal lubanga me goba, onongo pe giworo Jehovah dok pe gilubo cikke. Ento Nabot onongo tero watte ki Jehovah calo gin ma pire tek loyo wa kwone.

4 Kwan 1 Luker 21:1-3. I kare ma Akab onongo mito wilo poto olok pa Nabot, nyo me lokone ki poto olok maber, Nabot okwero woko. Pingo? En owaco ki woro ni: “Pe twerre; Rwot [Jehovah] pe twero ye ni ami lobo pa kwariwa boti.” Nabot pe oye timo gin ma Kabaka Akab onongo mito pien onongo pe rwatte ki cik ma Jehovah omiyo bot jo Icrael ni pe gucat ngom kwaro. (Lulevi 25:23; Wel 36:7) Ki lok ada, Nabot onongo tye lawiny bot Jehovah.

5. Gin ango ma Jejebel otimo wek ekwany poto olok pa Nabot?

5 I kare ma Nabot okwero cato poto olokke, Kabaka Akab ki dakone gutimo jami marac adada. Wek ekwany poto meno, Daker Jejebel owaco ki co aryo mo ni gulok lok goba i kom Nabot pi bal ma pe otimo. Macalo adwogine, kineko Nabot ki awobene woko. Gin ango ma Jehovah otimo pi ngolo kop alenga man?

LUBANGA NGOLO KOP ATIR

6, 7. Jehovah onyuto nining ni emaro ngolo kop atir, dok man nen calo okweyo cwiny luot pa Nabot ki lureme nining?

6 Jehovah ocwalo Elia cutcut bot Akab. Elia owaco bot Akab ni en lanek ki lakwo. Jehovah kono onongo tamme tye ningo? Onongo kibineko Akab, dakone, ki awobegi woko, calo kit ma en otimo kwede i kom Nabot ki awobene.1 Luker 21:17-25.

7 Jo me ot pa Nabot kacel ki lureme gukumo pi gin man marac ma Akab otimo-ni. Ento Jehovah oneno tim marac man ci odok iye cutcut. Ngene kene ni man okweyo cwinygi adada. Kadi bed kumeno, gin ma otimme lacen nen calo onyuto ka ada gimwol dok gigeno Jehovah.

Elia owaco bot Akab ni pien en omwolle, Jehovah pe bimiye pwod

8. Akab odok iye nining i kare ma owinyo lok mua ki bot Jehovah, dok adwogine obedo ningo?

8 I kare ma Akab owinyo gin ma Jehovah onongo mito timone i kome, en “oyeco bongine woko, oruko bongo cola cut i kome, obedo ka wot ma kome odem woko.” Akab omwolle adada! Adwogine obedo ningo? Jehovah owaco bot Elia ni: “Pien en dong omwolle kene i nyima, pe abikelo can i karene kikome; ento i kare pa wode aye abikelo can i kom jo me ode.” (1 Luker 21:27-29; 2 Luker 10:10, 11, 17) Jehovah, Lubanga ma ‘ngiyo cwiny dano’ dok ma twero neno anga ma wabedo, otimo ki Akab kica.Carolok 17:3.

CWINY ME MWOLO GWOKOWA

9. Pingo cwiny me mwolo ogwoko jo me ot pa Nabot kacel ki lureme?

9 I kare ma jo me ot pa Nabot kacel ki lureme guwinyo ni pe kibipwodo jo me ot pa Akab nio ka dong en oto, man twero bedo ni otemo niyegi i kom Lubanga adada. Ento nen calo cwiny me mwolo okonyogi me gwoko niyegi. Pingo? Ka onongo gitye ki cwiny me mwolo, onongo gibimedde ki woro Jehovah, kun gigeno ni Jehovah pe ngolo kop alenga. (Kwan Nwoyo Cik 32:3, 4.) I anyim, jo me ot pa Nabot bibedo ki yomcwiny me neno ka kicero danogi me amara. Kibingolo kop matir pi Nabot kacel ki awobene. (Yubu 14:14, 15; Jon 5:28, 29) Ngat mamwol ngeyo ni “Lubanga bingolo kop pi kit tim ducu ma watiyo, wa ki gin ducu ma watimo i mung, kadi ber nyo rac.” (Latitlok 12:14) Jehovah ngeyo lok ada ma wan nongo pe wangeyo. Pi meno, cwiny me mwolo bigwoko niyewa wek obed matek.

Cwiny me mwolo bigwoko niyewa wek obed matek

10, 11. (a) Gin ango ma twero temo nenowa ma lubbe ki ngolo kop atir? (b) I yo ango ma cwiny me mwolo twero gwokowa kwede?

10 Ibidok iye nining ka luelda gumoko tam mo ma pe iniang iye maber nyo ma pe icwako? Me labolle, ngo ma ibitimo ka in nyo ngat mo ma imaro orwenyo mot me ticce i dul pa Jehovah? Ngo kono ma ibitimo ka kiryemo luoti, latinni, nyo laremi mo macok ki i kacokke, dok pe icwako tam ma luelda gumoko-ni? Gin ango ma ibitimo ka itamo ni luelda gutimo rac me timo kica bot ngat mo mutimo bal? Jami magi twero temo niyewa i kom Jehovah ki bene i kom kit ma en telo kwede ki kacokke i kare-ni. Mwolo twero gwokowa nining ka watye ka kemme ki atematema ma kit magi? Kong wanen yo aryo.

Gin ango ma ibitimo ka luelda gumoko tam mo ma pe icwako? (Nen paragraf 10, 11)

11 Me acel, ka wamwol, ci wabiye ni pe wangeyo lok ducu. Kadi bed ni watamo ni wangeyo jami ducu mutimme ma kwako lok moni, Jehovah kene aye ngeyo gin ma i cwiny dano. (1 Camuel 16:7) Ka wiwa opo i kom lok man, ci wabiye ni watye ki ka ma kerowa gik iye dok mitte ni myero walok tamwa. Me aryo, ka kingolo kop alenga i komwa nyo waneno otimme i kom ngat mo, cwiny me mwolo bikonyowa me bedo luwiny ki dok me diyo cwinywa kun waweko jami ducu i cing Jehovah. Baibul waco ni: “Jo ma gilworo Lubanga aye gibibedo maber.” Dok medde ni: “Ngat ma latim marac pe bibedo maber wacel, dok bene en calo tipo, pe biri i lobo pi kare malac.” (Latitlok 8:12, 13) Ka watye ki cwiny me mwolo, wan kacel ki jo mukene wabinongo adwogi maber.Kwan 1 Petero 5:5.

KA KITEROWA MARAC I KACOKKE

12. Gin ango ma wabineno, ki dok pingo?

12 Gin mo otimme i kom Lukricitayo me Antiokia i lobo Ciria ma onyuto ka ada onongo gitye ki cwiny me mwolo ki dok ka onongo gitye atera me timo kica. Kong wanen gin ma otimme ki dok wati kwede me ngine kekenwa wek wanen ka watye ki cwiny me timo kica. Twero bene konyowa me niang tyen lok muweko Jehovah twero tic ki jo ma tye ki roc labongo dwoko rwomme piny.

13, 14. Tic ango ma onongo Petero tye kwede, dok en onyuto tekcwiny nining?

13 Lakwena Petero obedo laelda ma pol pa Lukricitayo me cencwari me acel onongo gingeyo maber. En obedo larem Yecu macok dok Yecu omine mot me tic mo ma pire tek adada. (Matayo 16:19) Me labolle, i mwaka 36, kicwalo Petero me cito ka tito kwena bot Kornelio kacel ki jo ducu ma i ode. Pingo man onongo obedo tic ma kite dok pat? Pien Kornelio onongo pe obedo Lajudaya ento Larok ma pe kiliro. I kare ma Kornelio kacel ki jo me ode gunongo cwiny maleng, Petero oniang ni jo magi dong gitwero nongo batija macalo Lukricitayo. En owaco ni: “Ngat mo tye ma twero gengo kelo pii wek pe gibatija jo man, kun nongo dong gulimo cwiny maleng macalo wan-ni?”Tic pa Lukwena 10:47.

14 I mwaka 49, lukwena kacel ki luelda gucokke kacel i Jerucalem me moko kace mitte ni myero kilir Lurok ma gudoko Lukricitayo. I cokke meno, Petero opoyo wi utmege kun tito ki tekcwiny ni en kikome eneno ka Lurok ginongo cwiny maleng. Gin man ma Petero oneno-ni aye ma okonyo lumemba me lukiko madit me moko tamgi. (Tic pa Lukwena 15:6-11, 13, 14, 28, 29) Lujudaya kacel ka Lurok ma gudoko Lukricitayo nen calo gubedo ki yomcwiny adada pien Petero obedo ki tekcwiny me tito lok ada. Nen calo obedo yot adada ki Lukricitayo macon me keto gengi i kom Petero!Jo Ibru 13:7.

15. Bal ango ma Petero otimo i kare ma tye i Antiokia i lobo Ciria? (Nen cal ma i pot karatac 21.)

15 I nge cokke ma obedo i Jerucalem, Petero olimo Lukricitayo me Antiokia i lobo Ciria. I kare ma en tye kunu, en obedo kacel ki utmege ma gubedo Lurok. Watwero goyo kit ma jo magi gubedo kwede ki yomcwiny me pwonyo jami mapol ki bot Petero kacel ki gin mutimme i kwone. Ento, nen calo gubedo ki ur kacel ki cwercwiny i kare ma Petero ojuko cam kwedgi woko. Petero bene ocuko cwiny Lukricitayo ma gubedo Lujudaya kacel ki Barnaba me timo kit meno. Pingo laelda muteggi-ni otimo bal madit ma onongo twero kelo apokapoka i kacokke? Ma dong pire tek loyo, gin ango ma wapwonyo ki i bal ma Petero otimo-ni ma twero konyowa ka laelda mo oloko nyo otimo gin mo ma ocwero cwinywa?

Ngo ma Lurok ma Petero ocwero cwinygi-ni onongo gitwero timone?

16. Tira ango ma kimiyo ki Petero, dok man kelo lapeny ango?

16 Kwan Jo Galatia 2:11-14. Petero ocako lworo dano. (Carolok 29:25) Petero onongo ngeyo kit ma Jehovah neno kwede Lurok. Ento en ocako lworone ni Lukricitayo ma kilirogi ma gua ki i Jerucalem gubitamo marac i kome ka gunene ka bedo kacel ki Lurok. Lakwena Paulo owaco bot Petero ni en lagoba. Pingo? Pien Paulo owinyo Petero oloko maber i kom Lurok i kare ma gitye i cokke ma obedo i Jerucalem i mwaka 49. (Tic pa Lukwena 15:12; Jo Galatia 2:13) Lurok magi ma Petero kong ocwakogi-ni onongo gibidok iye nining? Tika onongo gibiye ni meno obed macalo ariya botgi? Petero onongo mono birwenyo mot me ticce pi bal ma en otimo-ni?

BED NGAT MA TIMO KICA

17. Petero onongo adwogi maber nining ki i kica pa Jehovah?

17 Petero omwolle dok oye tira ma Paulo omiye. Ginacoya pe waco ni Petero orwenyo mot me ticce mo keken. Ki lok ada, lacen Jehovah dok otiyo kwede me coyo waraga aryo ma dong gitye i kin buke me Baibul. I waragane me aryo, en bene oloko i kom Paulo ni ‘ominwa ma wamaro.’ (2 Petero 3:15) Bal ma Petero otimo-ni ocwero cwiny Lurok mapol. Ento, Yecu ma tye lawi kacokke, pud omedde ki tic kwede. (Jo Epeco 1:22) Utmege ma i kacokke bene gubedo ki kare me lubo lanen pa Yecu gin ki Wonne kun gitimo kica ki Petero. Labongo akalakala mo, pe tye ngat mo ma oye ni bal pa ngat ma tye ki roc obal watte ki Lubangane.

18. I kare mene ma myero wanyut ni watye ki neno matir calo Jehovah?

18 Pe tye laelda mo ma onongo pe ki roc i cencwari me acel, dok bene pe tye laelda mo ma pe ki roc i kacokke pa Lukricitayo i kare-ni. Baibul waco ni: “Wan ducu ngat acel acel timo lwak roc mapol.” (Yakobo 3:2) Man nen ka maleng, ento ngo ma wabitimo ka omego mo otimo gin marac i komwa? Tika wabibedo ki neno matir calo Jehovah? Me labolle, ngo ma ibitimone ka laelda mo oloko lok mo ma nyuto cwiny me apokapoka? Tika ibiye ni watti ki Jehovah oballe ka laelda mo oloko labongo tam ci ocwero cwinyi? Ma ka tamone cutcut ni omego-ni pe opore me bedo laelda, tika ibidiyo cwinyi kun ikuro Yecu, lawi kacokke? Ma ka keto cwinyi i kom balo meno, tika ibitamo i kom kit ma en ogwoko kwede ki genne bot Jehovah pi mwaki mapol? Ka omego ma otimo bal i komi-ni omedde ki tic macalo laelda nyo bene onongo mot me tic mukene mapol, tika ibibedo ki yomcwiny? Ka itye atera me timo kica, ci ibinyutone ni itye ki neno matir calo Jehovah.Kwan Matayo 6:14, 15.

19. Gin ango ma myero wamok tamwa me timone?

19 Pien wamaro gin matir, watye ki miti madit me kuro kare ma Jehovah bigiko iye ngolo kop alenga ma Catan okelo kun bene jwero lobo man marac-ci woko. (Icaya 65:17) Ka pud kare meno peya oo, ka kiterowa marac, myero waye ni i kine mogo nongo pe wangeyo jami ducu mutimme dok myero wabed atera me timo kica bot jo ma gucwero cwinywa. Ka watimo meno, nongo watye ki neno matir calo Jehovah.