Cit atir i jami ma tye

Cit atir ka ma nyuto lok ma tye iye

Jo Matino—“Wuti Tic me Cobo Larwu Kenwu”

Jo Matino—“Wuti Tic me Cobo Larwu Kenwu”

‘Macalo wubedo luwiny kare ducu, wuti tic me cobo larwu kenwu kenwu ki lworo kacel ki myelkom.’​—JO PILIPI 2:12.

WER: 41, 89

1. Pingo nongo batija obedo gin ma pire tek? (Nen cal ma tye i pot karatac man.)

MWAKA ki mwaka lutino kwan me Baibul alip mapol ginongo batija. Pol pa jo magi gubedo lutino me mwaka apar ki wiye nyo bene nongo peya guo mwaka apar ki wiye. Twero bedo ni meno gudongo i ada. Tika ibedo ngat acel i kingi? Ka tye kumeno, ci itimo gin mo maber adada. Lukricitayo ducu myero gunong batija. Batija mitte wek ngat moni onong larre ki kwo ma pe tum i anyim.​—Matayo 28:19, 20; 1 Petero 3:21.

2. Pingo pe myero ilwor dyero kwoni bot Jehovah?

2 I kare ma inongo batija, Jehovah ocako goyo laane i komi i yo mapol mapatpat. Ento in bene inongo tic mukene manyen i nino meno. I yo mene? I nino ma inongo iye batija, omego ma omiyo pwony me batija openyo ni: “Ma lubbe ki gitum pa Yecu Kricito, in dong ityeko ngut i balli dok idyere bot Jehovah me timo mitine?” Igamo ni eyo. Icikke me maro Jehovah ki tic pire ki cwinyi ducu. Tika myero ikok ange pien icikke kit meno? Pe wa acel! Pe ibikoko ange pien iye ni Jehovah aye oteli. Jo ma pe gingeyo Jehovah gubedo jo me lobo pa Catan-ni. Larac-ci pe paro pigi wa piri bene. Ki lok ada, cwinye bibedo yom ka irwenyo genni me kwo pi naka pien nongo iwire tung bote dok ikwero Jehovah woko.

3. Mot ango ma inongo ki bot Jehovah pien idyero kwoni bote?

3 Tam kong i kom kit ma Jehovah ogoyo kwede ki laane i komi pien idyero kwoni bote dok inyuto ki nongo batija. Imiyo kwoni bot Jehovah, pi meno itwero wacone ki tekcwiny ni: “Rwot [Jehovah] tye kweda, pe abilworo gin mo. Dano kono twero timo gin ango bota?” (Jabuli 118:6) Pe tye gin mo keken maber loyo bedo tung bot Lubanga ki dok ngeyo ni meno en tye ki awaka piri.

TIC PA NGAT ACEL ACEL

4, 5. (a) Pingo wawaco ni meno dyero kwowa bot Jehovah obedo tic pa ngat acel acel? (b) Atematema ango ma Lukricitayo ducu giwok ki iye kadi gitino nyo gidongo?

4 Pe itwero neno wati ki Jehovah calo cim cing ma lunyodoni aye ma giketi airtime iye. Kadi bed pud ibedo kacel ki lunyodoni, wati ki Jehovah obedo ticci. Pingo pire tek ni wiwa myero opo i lok man? Pe wangeyo kit ma kibitemo kwede ki niyewa i anyim. Me labolle, twero bedo ni inongo batija ma peya i o mwaka apar ki wiye. Ento man ma dong itye mwaka apar ki wiye-ni, kit kwoni ki peko ma itye ka wok ki iye dok pat. Anyaka mo ma tye ki mwaka apar ki wiye owaco ni: “Latin pol kare pe kwero bedo Lacaden pa Jehovah pien ni ebikeng cake ma kiyubo ki i gang kwan me kwero nino me nywal. Ento i nge mwaki mogo ka miti me donyo i tim me buto ocako wango kome, en myero omok pire kene ka ce ada lubo cik pa Jehovah kelo adwogi maber loyo.”

5 Pe jo matino keken aye ma giwok ki i pekki manyen. Kadi wa jo ma ginongo batija ma dong guteggi pud giwok ki i atematema pi niyegi i yo ma pe gubyeko wa ki acel. Atematema magi twero a ki i nyomgi, ki i dog ticgi, nyo twero bino pi peko me yotkomgi. Kadi bed pud watino nyo dong mwaka dit, ngat acel acel myero obed lagen bot Jehovah i yo mapat pat.​—Yakobo 1:12-14.

6. (a) Te lokke ngo ka kiwacci cikkeni me dyere bot Jehovah pe jenge i kom kwo ma itye ka wok ki iye? (b) Gin ango ma wapwonyo ki i Jo Korint 4:7?

6 Wek igwok genneni, kare ducu myero wi opo ni cikkeni me dyere bot Jehovah pe jenge i kom kwo ma itye ka wok ki iye. Man te lokke ni icikke me tic pi Won Twer ducu kadi bed gin ango otimme, kadi bed luremi nyo lunyodoni guwek tic pire woko. (Jabuli 27:10) I kit kwo mo keken ma itye ka wok ki iye, peny pi kony ki bot Jehovah wek okonyi me gwoko cikkeni.​—Kwan Jo Pilipi 2:12.

7. Te lokke ngo ka kiwacci ti tic me larreni kekeni “ki lworo kacel ki myelkom”?

7 Jehovah mito ni ibed lareme. Ento mito tute matek wek igwok lirem meno ki dok inong larre. Jo Pilipi 2:12 waco ni: “Wuti tic me cobo larwu kenwu kenwu ki lworo kacel ki myelkom.” Man te lokke ni myero watam matut i kom watwa ki Jehovah ki dok kit ma wabigwoko kwede ki genewa kadi bed gin ango otimme. Pe watwero tamone atama ni wabitimo meno. Wii opo ni meno kadi wa jo mogo ma dong gutiyo pi Jehovah pi kare malac pe gugwoko gennegi. Jami ango ma itwero timone wek gukonyi me nongo larre?

KWANO BAIBUL PIRE TEK

8. Kwan piri keni kwako gin ango? Pingo man pire tek?

8 Wek wabed lurem Jehovah mitte ni wawiny lokke ki dok walok kwede. Yo ma pire tek ma wawinyo kwede lok pa Jehovah aye ka wakwano Baibul. Man kwako kwano ki lwodo lok i kom Ginacoya kacel ki buke ma jenge i kom Baibul. Ento kwano Baibul pe kwako po i kom lok ada ma pigi tego keken kit macalo timme i peny ki i gang kwan. Ma ka meno, tye calo wot i kabedo mo mamwonya ka ma ipwonyo iye jami mapol i kom Jehovah. Ibinyike cok ki Lubanga, ci en bene binyikke cok bote.​—Yakobo 4:8.

In tika iloko ki Jehovah kare ducu? (Nen paragraf 8-11)

9. Jami tic ango ma gukonyi i kwan piri keni?

9 Dul pa Jehovah tye ki jami mapol ma jenge i Baibul ma twero konyi i yub me kwanni piri keni. Me labolle, tye pwony ma kati kare ki kare ma wiye tye ni Bible Study Activitiesi te Teenagersi kabedowa me intanet me jw.org ma twero konyi me keto gin ma ipwonyogi ki i Baibul i tic. Medo i kom meno i jw.org, itwero nongo study guides me “Baibul Twero pwonyowa Gin Ango?” Jami magi gitwero konyi me jingo niyeni ki dok me titone bot jo mukene. Itwero bene nongo ngec mukene ma twero konyi i kwan piri keni i te pwony ma wiye tye ni “Young People Ask . . . How Can I Make Bible Reading Enjoyable?” i Awake! me April 2009. Kwan kacel ki lwodo lok pigi tek i tuteni me nongo larre.​—Kwan Jabuli 119:105.

LEGA PIRE TEK

10. Pingo mitte ni Lakricitayo myero olegi?

Ka itye ki par pi gin mo keken, “kel pekoni ducu bot Rwot [Jehovah], ci en bikonyi”

10 Ka wakwano Baibul nongo watye ka winyo Jehovah, ki dok ka walego bote nongo watye ka lok kwede. Pe myero water lega calo gin ma jwi nyo ‘gin ma keliwa gum.’ Lega obedo yo ma waloko kwede ki Lacwecwa. Tam kong: Jehovah mito winyo gin ma imito wacone! (Kwan Jo Pilipi 4:6.) Pi meno ka itye ki par pi gin mo keken, Baibul waco ni “kel pekoni ducu bot Rwot [Jehovah], ci en bikonyi.” (Jabuli 55:22) Utmege milion mapol gitwero wacone ni tam man tye ada dok okonyogi. Twero konyo in bene!

11. Pingo myero ipwo Jehovah kare ducu?

11 Ento pe myero waleg ka wamito kony pa Jehovah keken. Baibul poyo wiwa ni: “Wubed jo ma miyo pwoc kare ducu.” (Jo Kolocai 3:15) I cawa mukene wabedo ki par mapol ma weko pe waneno jami mabeco ma Jehovah tye ka timone piwa. Pi meno tem kong timo gin man: Nino ducu, tam i kom jami adek ma Jehovah otimo piri ma itye ki pwoc iye, ci ipwoye pire. Latin anyaka ma nyinge Abigail ma tye ki mwaka apar ki wiye dok onongo batija ki mwaka 12 owaco ni: “Atamo ni myero wapwo Jehovah makato ngat mo keken. Myero wapwoye kare ducu pi mic ma en ominiwa.” I kine mukene Abigail penye kekene ki lapeny mo ma en owinyo con ni: “Ka ni aco diki ma adong ki jami ma apwoyo Jehovah pire tin-ni keken, ci gin ango ma abidong kwede?” * (Nen lok ma tye i tere piny.)

KIT MA JAMI MA GUTIMME I KWO PIRE TEK KWEDE

12, 13. In dong ineno ber pa Jehovah i kwoni nining, dok pingo pire tek me tam i kom kit ma Jehovah okonyi kwede?

12 Jehovah okonyo Kabaka Daudi me ciro atematema mapol. Pi meno, Daudi onongo tye ka lok ma lubbe ki kwo ma en owok ki iye i kare ma owaco ni: “Tem kong inen ni Rwot [Jehovah] ber. Dano ma ringo laro bote bedo ki yomcwiny!” (Jabuli 34:8) Tyeng man nyuto ni myero wanen ber pa Jehovah i kwowa wan kikomwa. Ka ikwano Baibul kacel ki buke ma gijenge i Baibul dok iwoto i cokke kare ducu, ci ibipwonyo kit ma Jehovah okonyo kwede jo mukene me bedo lugen. Ento ka wati ki Jehovah medde ki dongo, myero ibed ki wang ma twolo me neno kit ma Jehovah tye ka konyo in. In dong ineno ber pa Jehovah i kwoni nining?

Kare ducu, ter mot ma Jehovah omini i dulle calo gin ma pire tek adada

13 Lukricitayo ducu dong guneno ber pa Jehovah i yo mo ma pire tek adada. En olwongowa ki acel acel me nyikke cok bote kacel ki Wode. Yecu owaco ni: “Dano mo pe twero bino bota, ka Wora ma yam oora pe opeye.” (Jon 6:44) Tika iwinyo ni Jehovah onyiki cok bote? Nyo tika itamo ni, ‘Jehovah onyiko lunyodona aye bote dok an atye mere ka lubo korgi keken’? Wii myero opo ni i kare ma inongo batija dok idyero kwoni bot Jehovah, icako wat mo ma pire tek adada i kin in ki en. Baibul wacciwa ni: “Ka ngat mo maro Lubanga, ci Lubanga bene ngeye.” (1 Jo Korint 8:3) Kare ducu, ter mot ma Jehovah omini i dulle calo gin ma pire tek adada.

14, 15. Ticwa me pwony twero konyi me jingo niyeni nining?

14 In bene ineno ber pa Jehovah ka en omini tekcwiny me tito pi niyeni bot jo mukene, i ticwa me pwony nyo i gang kwan. Twero bedo tek boti me tito kwena bot lutino kwan luwoti. Romo bedo ni itye ki lworo i kom kit ma gibijolo kwede lokki. Pe yot me tito pi niyeni i nyim jo mapol. Gin ango ma twero konyi?

15 Tam kong pingo iye gin ma in iye-ni. Ka study guides ma nonge i jw.org tye i lebwu, ci tim ber iti kwede. Gitwero konyi me tam i kom ngo ma iye i iye, pingo itye ki niye iye, ki dok kit ma itwero tito kwede niyeni bot jo mukene. Ka imoko ada piri keni dok iyubbe maber, ci ibibedo ki miti me tito lok i kom Jehovah bot jo mukene.​—Jeremia 20:8, 9.

16. Gin ango ma twero mini tekcwiny me tito pi niyeni?

16 Kadi bed iyubbe maber, pud itwero bedo ki lworo me tito pi niyeni. Anyaka mo ma tye ki mwaka 18 ma onongo batija ki mwaka 13 owaco ni: “Angeyo ngo ma aye iye, ento i cawa mukene pe yot me waco tamma woko.” Pi meno en tute me tito lok ada calo etye mere ka boko lok dok ma cwinye opye. En owaco ni: “Lutino kwan luwota gibedo agonya me boko pi gin ma gitimo. An bene myero abed agonya. Pi meno acako calo atye ka tito gin mo mukato, me labolle, ‘Onongo atye ka tito kwena i nino-ca, ci . . .’ Ka dong amedde ki tito jami mutimme. Kadi bed ni lok ma lubo nongo pe tye i kom Baibul, ento pol kare jo mukene gibedo ki miti me ngeyo ngo ma atimo ka atye ka tito lok madok i kom Baibul. I cawa mukene gipenya lapeny iye. Ka amedde ki tic ki diro man, ci motmot jamine doko yot. Lacen abedo ki yomcwiny adada!”

17. Ngo mukene ma twero konyi me lok ki jo mukene?

17 Ka jo mukene guniang ni iparo pigi dok itye ki woro i komgi, ci bedo bene yot botgi me bedo ki woro i komi kacel ki niyeni. Me labolle, Olivia ma tye ki mwaka 17 dok onongo batija i kare ma pud tidi owaco ni: “Kare ducu onongo alworo ni ka atiyo ki Baibul i loka, ci dano gibinenna calo ngat ma kete ni en dok ladini tutwal.” Ci ocako neno jamine dok i yo mapat. Ma ka keto tamme tutwal i kom lworone, en obedo ki tam ni: “Jo matino mapol pe gingeyo gin mo keken i kom Lucaden pa Jehovah. Wan aye Lucaden ma gingeyo. Pi meno kit ma wakwo kwede biweko gijolo lokwa nyo pe. Ket kong ni ibedo lalewic nyo ilworo tito pi niyeni, nyo te lebi dwalle woko ka itye ka lok. Ka tye kit meno, ci gitwero neno calo ipe ki awaka me bedo Lacaden pa Jehovah. Gitwero gamo lokwa i yo marac pien nongo guneno ni walwor. Ento, ka waloko ma cwinywa opye mot dok ki tekcwiny i kom niyewa kun nongo wabedo agonya ka watye ka lok, man biweko dano giworowa.”

WUTI TIC ME COBO LARWU KENWU KENWU

18. Ngo ma myero itim wek icob larreni?

18 Waneno ni pire tek adada ni iti tic me cobo larreni piri keni. Me timo man, myero ikwan Lok pa Lubanga dok ilwod lok iye, ileg bot Jehovah, dok itam matut i kom kit ma Jehovah okonyi kwede. Timo jami magi bikonyi me bedo ki tekcwiny ni Jehovah obedo Laremi me ada. Man bicuko cwinyi me tito bot jo mukene lok madok i kom niyeni.​—Kwan Jabuli 73:28.

19. Pingo pire tek ni itute matek me cobo larreni?

19 Yecu owaco ni: ‘Ka ce dano mo mito lubo kora, myero okwong kwere kekene, ka ocak tingo yatte, olub kwede kora.’ (Matayo 16:24) Ada, me lubo kor Yecu, ngat acel myero odyer kwone bot Jehovah dok onyut ki nongo batija. Ento man obedo acakki me kwo maber i kare-ni, dok biweko inongo kwo ma pe tum i lobo manyen ma Lubanga oyubo. Pi meno tim jami ducu ma itwero me cobo larreni!

^ para. 11 Pi ngec mukene, nen “Young People AskWhy Should I Pray?” ki worksheet ma mege ma nonge i jw.org.