Cit atir i jami ma tye

Cit atir ka ma nyuto lok ma tye iye

Jehovah “Lubangawa En Rwot [Jehovah] Acel”

Jehovah “Lubangawa En Rwot [Jehovah] Acel”

“Wuwiny, wun jo Icrael: Rwot [Jehovah] Lubangawa en Rwot [Jehovah] acel.”​—NWO. 6:4.

WER: 138, 112

1, 2. (a) Pingo lok ma tye i Nwoyo Cik 6:4 ngene adada? (b) Pingo Moses oloko lok meno?

PI CENCWARI mapol, Lujudaya gubedo ka tic ki nyig lok abicel ma tye i leb Ibru ma kicoyo i Nwoyo Cik 6:4 i legagi me woro. Gitiyo kwede nino ducu, odiko ki otyeno. Lega man kilwongo ni Shema, ma en aye nyig lok me acakki i tyeng meno. I lega man, Lujudaya gikwonge me miyo worogi ducu bot Lubanga.

2 Nyig lok magi tye i kin lok ma Moses oloko me agikki i dye tim me Moab i 1473 K.M.P., me ciko Luicrael ma gucokke kacel. Rok meno onongo dong gimito ngolo kulu Jordan wek gicit i Lobo ma Kiciko Pire. (Nwo. 6:1) Pi mwaki 40 angec, latelagi Moses onongo mito ni gubed ma cwinygi tek ka gitye ka kemme ki atematema mo keken ma bibino i anyim. Onongo mitte ni guket gengi i kom Jehovah kun gibedo luwiny bote macalo Lubangagi. Lok ma Moses oloko i agikki me kwone-ni, onongo bigudo kwogi adada. I nge tito botgi Cik Apar ki cik mukene ma Jehovah omiyo ki rok meno, Moses oloko lok matek adada i Nwoyo Cik 6:4, 5. (Kwan.)

3. Lapeny mene ma wabinyamo i pwony man?

3 Tika Luicrael ma gucokke bot Moses onongo pe gingeyo ni Jehovah Lubangagi “en Rwot [Jehovah] acel”? Onongo gingeyo. Luicrael ma lugen onongo gingeyo dok giworo Lubanga acel keken​—Lubanga pa kwarigi Abraim, Icaka, ki Yakobo. Ci dong, ka onongo gingeyo, pingo dok Moses otito botgi ni Jehovah Lubangagi tye “Rwot [Jehovah] acel”? Lok man ni Jehovah tye acel rwatte nining ki cik ma wacci omyero wamar en ki cwinywa ducu, kwowa ducu, ki tekowa ducu kit ma kinyuto kwede i tyeng me 5? Ki dok lok ma tye i Nwoyo cik 6:4, 5 gudowa nining i kareni?

JEHOVAH EN ACEL KENE

4, 5. (a) Ka kiwacci “Rwot [Jehovah] acel” nongo te lokke ngo? (b) Jehovah dok pat ki lubange pa lurok nining?

4 Jehovah pat adada. Nyig lok man ni “acel” i leb Ibru ki leb mukene mapol pe gonye mere ni gin moni tye nyige acel keken. Twero bene niange ni gin moni dok pat adada, ki dok ni tye en kene. Man pe nyuto ni Moses onongo tye ka kwero pwony me dini goba ma waco ni Lubanga tye adek. Jehovah aye Lacwe polo ki lobo, dok Won Twer Ducu. Pe tye Lubanga me ada mukene mapat ki en; pe tye lubanga mukene calo en. (2 Cam. 7:22) Pi meno, Moses onongo tye ka poyo wi Luicrael ni omyero guwor Jehovah keken. Myero pe gulub kit me woro pa lurok ma onongo giworo lubange mogo mapol ata. Lubange me goba mogo i kingi onongo kinenogi calo giloyo ginacweya mogo. Mogo onongo gineno calo lubange ma kitgi dok pat adada.

5 Me labolle, Luejipt onongo giworo lubanga me ceng ma nyinge Ra, lubanga me pol ma nyinge Nut, lubanga me lobo ma nyinge Geb, lubanga me kulu Nail ma nyinge Hapi, ki dong lee mukene mapol. Jehovah onyuto ni etek eloyo lubange magi ducu i kare ma ocwalo Pwod Apar i kom jo Ejipt. Lubanga ma ngene loyo i lobo Kanaan en aye Baal, lubanga me nyodo, ma bene obedo lubanga me pol, kot, ki yamo magwar. I kabedo mapol, dano onongo bene giworo Baal macalo lubangagi. (Wel 25:3) Luicrael myero onongo wigi opo ni Lubangagi me ada en aye “Rwot [Jehovah] acel.”​—Nwo. 4:35, 39.

6, 7. Nyig lok ni “acel” bene kwako gin ango, dok Jehovah onyuto ni etye “acel” nining?

6 Pe Lokke dok Genne. Nyig lok ni “acel” bene kwako ribbe ki note i yub ki tic kacel. Lubanga Jehovah pe opokke nyo kite pe niange. Ma ka meno, en genne, pe lokke, dok tye ada kare ducu. En ocikke bot Abraim ni likwaye bileyo Lobo ma Kiciko Pire, dok bene otimo jami madongo wek cikke meno ocobbe kakare. Kadi bed ni otero mwaki 430 wek cikke meno ocobo, Jehovah pe orwenyo mitine me cobo yub meno.​—Acak. 12:1, 2, 7; Nia 12:40, 41.

7 I nge cencwari mapol, i kare ma kinyuto ni Luicrael gitye Lucaden pa Jehovah, Jehovah owaco botgi ni: “An aye Lubanga kena. Cakke yam con lubanga mo pe obedo tye, dok bene pe dong mo bibedo tye ma biluba.” I kare ma en onongo tye ka titone ni kite pe lokke, Jehovah owaco ni: “An Lubanga, pud bene abimedde me bedo Lubanga nakanaka.” (Ic. 43:10, 13; 44:6; 48:12) Pud dong obedo mot madit ya bot Luicrael​—ki wan bene​—me bedo lutic pa Jehovah, Lubanga ma pe lokke dok genne i yo ducu!​—Mal. 3:6; Yak. 1:17.

8, 9. (a) Gin ango ma Jehovah mito ki bot jo ma giwore? (b) Yecu onyuto nining ni lok ma Moses owaco-ni pire tek?

8 Ada, Moses opoyo wi dano ni Jehovah pe lokke i marre ki bene i kit ma en gwokogi kwede. Pi meno, onongo pore adada ni myero guwor Jehovah ki cwinygi ducu, dok bene gumarre ki cwinygi, kwogi, ki tekogi ducu. Jo matino bene onongo myero gulub yo acel-li, pien lunyodo bene onongo myero gupwony lutinogi i cawa mo keken.​—Nwo. 6:6-9.

9 Nen ka maleng ni cik pa Jehovah pe olokke i kareni pien Jehovah pe lokke ka odok i kom mitine ki yubbe. Wek en ojol worowa, wan bene myero wawor en keken dok wamarre ki cwinywa, tamwa, ki tekowa ducu. Ki lok ada, meno aye gin ma Yecu owaco bot ngat mo ma openye ki lapeny mo. (Kwan Marako 12:28-31.) Kong dong waneno kit ma watwero nyutone i jami ma watimo ni waniang ni Jehovah “Lubangawa en Rwot [Jehovah] acel.”

WOR JEHOVAH KI CWINYI DUCU

10, 11. (a) I yo ango ma myero wanyut kwede ni waworo Jehovah ki cwinywa ducu? (b) Luibru angwen ma onongo gitye i Babilon gunyuto nining ni giworo Jehovah ki cwinygi ducu?

10 Wek Jehovah obed Lubangawa acel kene, myero wawore ki cwinywa ducu. Pe watwero wore ci dok waworo lubange mukene nyo watimo jami mogo ma kubbe ki woro me goba. Myero wange ni meno Jehovah pe obedo mere lubanga i kin lubange mukene; nyo ni en aye madit dok tek loyo ki i kin lubange magi. Jehovah kene aye myero kiwor.​—Kwan Niyabo 4:11.

11 I buk pa Daniel, wakwano lok i kom awobe Ibru angwen magi; Daniel, Anania, Micael ki dong Ajaria. Gunyuto ni giworo Jehovah ki cwinygi ducu, pe ki kwero camo cam mogo ma pe opore keken ento bene gukwero ryebbe piny i nyim cal ma Nebukadnejar ocweyo ki jabu. Tamgi onongo tye atir; pe guye me nywene ki woro mogo me goba.​—Dan. 1:1-3:30.

12. Gin ango ma myero wagwoke ki iye ka wamito woro Jehovah ki cwinywa ducu?

12 Wek wawor Jehovah ki cwinywa ducu, omyero wawek en obed mukwongo i kwowa kun pe waye gin mo keken leyo ka wang worowa pire. Man twero bedo gin ango? I Cik Apar ma Jehovah omiyo, en otito ka maleng ni jone myero pe gubed ki lubange mukene mapat ki en dok bene pe guwor gin mo keken. (Nwo. 5:6-10) I kareni, tye jami mapol ma kiworo, mogo twero bedo tek me niang i komgi. Ento cik pa Jehovah peya olokke wa i kareni, en pud ‘Jehovah acel-li.’ Kong dong wanenu kit ma watwero gwokke kwede ki i woro jami magi i kareni.

13. Gin ango ma twero leyo ka wang marwa pi Jehovah?

13 I Jo Kolocai 3:5 (kwan), wanongo iye tira ma pire tek adada pi Lukricitayo ma lubbe ki gin ma twero gengogi ki woro Jehovah ki cwinygi ducu. Nge ni, ngat ma laworo me jami nongo woro gin mukene mapat ki Jehovah. Man tye kakare pien miti ma ngat moni tye kwede pi jami calo lonyo ki jami me yomcwiny twero doro kit me kwone dok man twero bedo macalo lubangane. Ento ka waneno lok ducu ma tye i tyeng man, pe tek me neno ni bal ducu ma kitito-ni olo to kubbe ki woro me jami, dok man nyuto ni bene nongo kubbe ki woro lubange me goba. Miti ma watye kwede pi jami magi twero leyo ka wang marwa pi Lubanga. Tika watwero ye ni gin mo keken ki i kin jami magi odor kwowa ma weko Jehovah pe dong bedo “[Jehovah] acel” keken ki tung botwa? Pe wacel.

14. Cik ango ma lakwena Jon omiyo?

14 Lakwena Jon bene onwoyo lok man, i kare ma ociko ni ka ngat mo maro jami me lobo​—“miti me komwa ma ginywalowa kwede, ki miti marac pi gin ma waneno ki wangwa, ki dok wakke ki jami ma watye kwede i kwowa”​—ci “nongo mar pa Lubanga pe i iye.” (1 Jon 2:15, 16) Man nongo te lokke ni omyero wangine kekenwa wek wanen ka ce miti me galowang ki dong cital me ruk me lobo man tye ka rwako lwite i cwinywa. Mar me lobo bene kwako tutewa me nongo “gin mogo madito,” calo kwan i rwom ma lamal. (Jer. 45:4, 5) Dong wacok donyo i lobo manyen ma kiciko pire. Pi meno, pud dong pire tek ya ni waket lok pa Moses-ni i wiwa! Ka waniang dok waye ni ‘Jehovah en Jehovah acel keken,’ ci wabitute me wore ki cwinywa ducu kun bene watimo jami ma lubbe ki mitine.​—Ibru 12:28, 29.

WUKET TEK ME GWOKO RIBBE

15. Pingo Paulo opoyo wi Lukricitayo ni meno Lubangawa Jehovah “en acel” kene?

15 Lok man ni Jehovah “en Rwot acel” bene konyowa me niang ni Jehovah mito ni luticce gunote dok gubed ki yub acel i kwogi. Kacokke pa Lukricitayo i cencwari me acel onongo tye iye Lujudaya, Lugrik, Luroma ki dong jo me rok mukene. Onongo gua ki dini kacel ki tekwaro mapat pat dok bene jami ma gimaro onongo pe rom. Pi meno, onongo tek adada bot jo mogo me jolo woro manyen nyo weko worogi macon kwicikwici. Lakwena Paulo onongo ni pore adada me poyo wigi ni Lukricitayo gitye ki Lubanga acel keken ma en aye Jehovah.​—Kwan 1 Jo Korint 8:5, 6.

16, 17. (a) Lok mene ma lanebi Icaya owaco ma tye ka cobbe i kareni, dok adwogine tye nining? (b) Gin ango ma twero balo note i kacokke?

16 Gin ango ma tye ka timme i kacokke pa Lukricitayo i kareni? Lanebi Icaya otito wacon ni ‘i kare me agikki’ dano me rok ducu gibibino i woro me ada ka woro Jehovah. Gibiwaco ni: “Wek en [Jehovah] opwonywa kit mere, ka wek walub yo mere.” (Ic. 2:2, 3) Pud dong cwinywa yom ya me neno ki wangwa cobbe pa lok pa lanebi man! Adwogine tye ni dano ma gitye ka pako Jehovah kacel i kacokke mapol gua ki i rok ki tekwaro mapatpat, dok giloko leb mapatpat. Pi meno, i cawa mukene wabirwatte ki peko i kacokke.

Tika itye ka kelo ribbe ki note i kacokke pa Lukricitayo? (Nen paragraf 16-19)

17 Me labolle, ineno Lukricitayo luwoti ma gia ki i rok mapat ki megi nining? Leb ma kiloko, cital me rukgi, kitgi, ki camgi twero bedo gin ma onongo pe ingeyo con. Tika ibiwekogi gibedo kengi kun nongo ibedo kacel ki jo ma tekwarogi rwatte ki megi keken? Ineno luelda ma idit iloyogi ma gitye i kacokkeni nyo ma gia ki i rok nyo tekwaro mukene nining? Tika iweko jami man balo ribbe ki note ma myero obed i kin jo pa Jehovah?

18, 19. (a) Tira ango ma kimiyo i Jo Epeco 4:1-3? (b) Gin ango ma watwero timone wek jo me kacokke gubed ma gunotte kacel?

18 Watwero gwokke ki i peko man nining? Paulo omiyo tira ma pire tek bot Lukricitayo me Epeco, boma ma onongo olony dok opong ki dano ma onongo gia ki i kabedo mapatpat. (Kwan Jo Epeco 4:1-3.) Nge ni meno Paulo kong ocako lok i kom kit mogo calo mwolo, kica, diyo cwiny ki dong mar. Kit magi kitwero porogi ki te guti me ot ma weko ot cung matek. Ento mapat ki bedo ki te guti matek, mitte ni gigwok ot maber kare ducu, ka pe kitimo kumeno ci twero balle woko. Paulo owaco bot Lukricitayo me Epeco ni myero ‘gugwok ribbe ma cwiny maleng omiyogi.’

19 Ngat acel acel ki i kacokke myero onge ni obedo ticce me gwoko ribbe ki note me kacokke. Gin ango ma watwero timone? Me acel, dong kit ma Paulo oloko iye-ni​—mwolo, kica, diyo cwiny, ki dong mar. Me aryo, tute matek wek “wubed acel i twec me kuc.” Niang manok i kin jo me kacokke bedo calo kor ot ma okak, pi meno myero watute matek me culone woko ka waneno goro ma kit meno. Man bikelo kuc ki note i kacokke.

20. Watwero nyutone nining ni waniang ni Jehovah “Lubangawa en Rwot [Jehovah] acel”?

20 Lok man ni Jehovah “Lubangawa en Rwot [Jehovah] acel” pud dong pire tek ya! Lok meno ocuko cwiny Luicrael me cung matek i kom atematema mo keken ma onongo gibirwatte kwede i kare ma gicok donyo i Lobo ma Kiciko Pire. Ka waketo lok man i cwinywa bene, ci wabicung matek i kare me twon can madit atika dok wabidonyo i Paradic. Wamedde wunu ki woro Jehovah ki tic pire kun wamare ki cwinywa ducu dok waketo tek me gwoko ribbe ki note ma tye i kinwa macalo Lukricitayo. Ka wamedde ki timo meno, ci wabibedo ki tekcwiny me neno cobbe pa lok ma Yecu owaco bot jo ma kibingolo kop i wigi macalo rommi ni: “Wubin, wun jo ma Wora omiyowu gum, wule ker ma yam giyubo piwu cakke wa i acakki keto lobo.” ​—Mat. 25:34.