Cit atir i jami ma tye

Cit atir ka ma nyuto lok ma tye iye

PWONY ME ANYAMA ME 45

WER 138 Deyo me Bedo ki Lwar

Nong Pwony ki i Lok me Agikki pa Co ma Lugen

Nong Pwony ki i Lok me Agikki pa Co ma Lugen

“Ryeko bedo bot jo muti, ri i wi lobo miyo dano niang i te lok mapol.”YUBU 12:12.

GIN MA WABIPWONYO

Bedo lawiny bot Jehovah weko wanongo mot mapol i kare-ni dok biweko wanongo kwo ma pe tum i anyim.

1. Pingo watwero nongo pwony ki bot jo muteggi?

 WAN ducu wamito tira ka watye ka moko tam ma pigi tego i kwowa. Watwero nongo tira meno tutwalle ki bot luelda me kacokke nyo Lukricitayo mukene ma guteggi. Ka gubedo jo ma dong gurii i wi lobo, pe omyero watam ni tam ma gimiyo dong pe tiyo i kare-ni. Jehovah mito ni wanong pwony ki bot jo muteggi. Kit macalo gubedo i wi lobo pi kare malac-ci, gubedo ki kare muromo me nongo ngec, niango, ki dong ryeko.—Yubu 12:12.

2. Gin ango ma wabinyamo i pwony man?

2 I kare me Baibul, Jehovah otiyo ki co mogo muteggi me tiro kacel ki cuko cwiny Jone. Me labolle, tam i kom Moses, Daudi, ki dong lakwena Jon. Gukwo i kare mapatpat, dok gukato ki i jami mapatpat. I kare ma dong gicok to, gumiyo tam mabeco bot jo matino. Co adek magi ducu gutito kit ma pire tek kwede me bedo luwiny bot Lubanga. Jehovah oweko kicoyo lokgi i Baibul wek wanong pwony ki iye. Kadi bed pud watino nyo dong wateggi woko, watwero nongo adwogi maber ki i kwano tiragi. (Rom. 15:4; 2 Tem. 3:16) I pwony man, wabinyamo lok mogo me agikki pa co magi, ki dong pwony ma watwero nongo ki i lokgi.

“WUYER KWO WEK . . . WUBED MAKWO”

3. I yo mapatpat ango ma Moses otiyo kwede pi Jehovah?

3 Moses otiyo matek pi Jehovah pi kare me kwone ducu. En otiyo macalo lanebi, langolkop, latela, ki lacoc. Moses opwonyo jami mapol ki i kwo ma en okato ki iye! En otelo wi rok me Icrael i kare ma gua ki i Ejipt dok oneno ki wange tango mapol ma Jehovah otimo. Jehovah otiyo kwede me coyo bukke abic mukwongo me Baibul, Jabuli me 90, ki nen calo Jabuli me 91 bene. Nen calo en aye bene ocoyo buk pa Yubu.

4. Anga ma Moses ocuko cwinye, dok pingo?

4 I kare ma Moses tye ki mwaka 120, ma dong en cok to, Moses oguro Luicrael kacel me poyo wigi i kom jami ma guneno dok gukato ki iye. Mwaki mogo angec, jo mogo i kingi onongo guneno ki wanggi tango ma Jehovah otimo ki kit ma en omiyo kwede pwod i kom jo me Ejipt. (Nia 7:​3, 4) Guneno kit ma Jehovah opoko kwede i Nam Makwar dok guwoto i dye nam ki tyengi. I nge meno, guneno kit ma Jehovah ojwero kwede Parao ki lumonye ducu. (Nia 14:​29-31) I kare ma gubedo ka wot i dye tim, Jehovah ogwokogi dok omiyogi jami ma mitte. (Nwo. 8:​3, 4) Luicrael onongo dong gicok donyo i Lobo ma Kiciko Pire. Dong ma peya en oto, Moses okwanyo kare me cuko cwiny lwak. a

5. Lok me agikki pa Moses ma nonge i Nwoyo Cik 30:​19, 20 ocuko cwiny Luicrael nining?

5 Gin ango ma Moses owaco? (Kwan Nwoyo Cik 30:​19, 20.) En opoyo wi Luicrael ni gitye ki anyim mamwonya adada. Ka Jehovah ogoyo laane i komgi, Luicrael onongo gibikwo pi kare malac i lobo ma Jehovah ociko pire-ni. Dok lobo meno onongo ber dok onongo ceko cam madwong! Moses otittigi kit ma lobo meno tye kwede, ni: “Tye iye gangi madito ma gibeco, ma yam pe wun aye wugerogi, ki odi ma gupong ki jami ducu ma gibeco ma yam pe wun aye wupongo igi, ki bur pii ma kikwinyogi ma pe wun aye wukwinyo, ki poto olok ki poto jeituni ma pe wun aye wupito.”—Nwo. 6:​10, 11.

6. Pingo Lubanga oye ni rok mukene gulo Luicrael?

6 Moses bene ociko Luicrael i kom gin mo. Wek gumedde ki bedo i lobo maber meno, onongo mitte ni gulub cik pa Jehovah. Moses ocuko cwinygi ni ‘guyer kwo’ ki bedo luwiny bot Jehovah kun bene ‘gimoko i kome matek.’ Ento, Luicrael gukwero bedo luwiny bot Jehovah. Pi meno, i nge kare mo Jehovah oye ni jo Aciria ki jo Babilon gulo rok me Icrael dok gutergi i opii.—2 Luker 17:​6-8, 13, 14; 2 Tekwaro 36:​15-17, 20.

7. Pwony ango ma watwero nongo ki i lok pa Moses? (Nen bene cal.)

7 Pwony ango ma wanongo? Ka wabedo luwiny, wabibedo kwo pi naka. Calo Luicrael ma onongo dong gicok donyo i Lobo ma Kiciko Pire-ni, wan bene wacok donyo i lobo manyen ma Lubanga ociko pire-ni. Macok cok-ki, Lubanga biloko lobo-ni doko Paradic doki. (Ic. 35:1; Luka 23:43) Larac-ci kacel ki jogine dong gibibedo pe. (Yabo 20:​2, 3) Dini goba ma gipwonyo dano ki lok goba i kom Lubanga dong gibibedo pe. (Yabo 17:16) Gamente pa dano dong pe gibiketo can i kom jo ma gitye i te locgi. (Yabo 19:​19, 20) Jehovah pe biye ni ngat mo keken okel peko i Paradic. (Jab. 37:​10, 11) Dano ducu ma gibibedo i paradic gibilubo cik pa Jehovah, pi meno note kacel ki kuc bibedo tye i kin dano. Dano ducu gibimaro dok gibigeno luwotgi. (Ic. 11:9) Pud dong watye ka kuro kare meno ki miti madit ya! Dok, ka wabedo luwiny bot Jehovah, wabimedde ki kwo i lobo paradic, pe pi mwaki miya keken, ento pi naka.—Jab. 37:29; Jon 3:16.

Ka wabedo luwiny bot Jehovah, watwero kwo i paradic, pe pi mwaki miya keken, ento pi naka (Nen paragraf 7)


8. Cikke pi kwo ma pe tum okonyo lamiconari mo acel nining? (Juda 20, 21)

8 Ka wamedde ki lwodo lok i kom cikke pa Jehovah pi kwo ma pe tum, man twero konyowa me bedo luwiny bote kadi bed watye ka kato ki i kwo matek. (Kwan Juda 20, 21.) Cikke meno bene twero miyowa kero me lweny ki gorowa. Omego mo ma dong otiyo macalo lamiconari i Afrika pi mwaki mapol, otito ni ebedo ka yelle ki atematema me timo gin mo ma turo cik pa Jehovah. En omedde ni: “Ci aniang ni pe abibedo i paradic pi naka ka pe abedo lawiny bot Jehovah. Meno okonya me medde ki lweny ki goro man ki me bako doga i lega bot Jehovah pi kony. Ki kony ma mege, abedo ki kare me loyo goro man.”

‘IBICOBO TIC DUCU MA ITIYO MABER’

9. Pekki macalo mene ma Daudi okato ki iye?

9 Daudi onongo obedo kabaka ma loyo jo pa Jehovah dok en obedo lagen bot Lubanga. En bene obedo lawer, lacoc, oteka lweny, ki lanebi. En okato ki i pekki mapol i kwone. Pi mwaki mapol, en okwo macalo laring ayela pien onongo Kabaka Caulo tye ka yenye me aneka. I nge doko kabaka, dok onongo mitte ni Daudi oma kome pien onongo wode Abcalom mito neke wek edok kabaka. Kadi bed Daudi obedo ki pekki magi dok otimo bal mogo madongo bene, en omedde ki bedo lagen bot Jehovah nio wa i tone. Jehovah olwonge ni, “laco ma yomo cwinya.” Ki lok ada, omyero wawiny tam me ryeko ma Daudi omiyo!—Tic 13:22; 1 Luker 15:5.

10. Pingo Daudi omiyo tam bot wode Solomon, ma onongo bidoko kabaka i nge en?

10 Me labolle, tam kong i kom tira ma Daudi omiyo bot wode Solomon, ma onongo bidoko kabaka i nge en. Jehovah oyero Solomon me gero ot me woro Lubanga. (1 Tekwaro 22:5) Tic mapol onongo tye me atima dok Solomon onongo mito kony pa Jehovah me telo rok me Icrael. Tam ango ma onongo Daudi bimiyo bote? Kong dong wanen.

11. Ma lubbe ki 1 Luker 2:​2, 3, tam ango ma Daudi omiyo bot Solomon, dok lok pa Daudi ocobbe nining? (Nen bene cal.)

11 Gin ango ma Daudi owaco? (Kwan 1 Luker 2:​2, 3.) Daudi owaco ki wode ni ka en obedo lawiny bot Jehovah, en bibedo latela maber dok Jehovah bigoyo laane i kome. Dok pi mwaki mapol, Jehovah omiyo ki Solomon jami mabeco dok obedo ka konye i yo mapatpat. (1 Tekwaro 29:​23-25) Solomon ogero ot mamwonya adada me woro Lubanga dok ocoyo bukke mogo me Baibul. En odoko ngat ma oywek adada pi ryekone ki lonyone. (1 Luker 4:34) Ento kit ma Daudi onongo otito kwede, Solomon onongo bibedo ki kwo maber keken ka en omedde ki bedo lawiny bot Jehovah. Ki cwercwiny madit, i kare ma Solomon dong woto ki tii, en ocako woro lubange mukene. Meno pe oyomo cwiny Jehovah dok oweko En ogiko miyo bot Solomon ryeko me loyo jone i yo maber.—1 Luker 11:​9, 10; 12:4.

Lok pa Daudi me agikki bot wode Solomon konyowa me neno ni ka wabedo luwiny bot Jehovah, En biminiwa ryeko me moko tam mabeco (Nen paragraf 11-12) b


12. Pwony ango ma wanongo ki i lok pa Daudi?

12 Pwony ango ma wanongo? Ka wabedo luwiny bot Jehovah, en bigoyo laane i komwa dok bikonyowa. (Jab. 1:​1-3) Ki lok ada, Jehovah pe ocikke me miniwa lonyo nyo yweka calo Solomon. Ento ka wabedo luwiny bot Lubangawa, en bimiyowa ryeko ma bikonyowa me moko tam ma atir. (Car. 2:​6, 7; Yak. 1:5) Tira pa Jehovah twero konyowa me moko tam maber ka odok i kom cente, galowang, dog tic ki dong rwom me kwan ma wabiyero. Ka walubo tira pa Jehovah, wabigwoko watwa kwede dok wabinongo kwo ma pe tum i anyim. (Car. 2:​10, 11) Wabibedo ki lurem mabeco. Dok jo me otwa gibibedo ki yomcwiny.

13. Gin ango ma okonyo Carmen me bedo ki kwo maber?

13 Laminwa Carmen, ma bedo i lobo Mozambique, onongo yam tamo ni kwan i rwom mamalo aye biweko ebedo ki kwo maber loyo. Pi meno, en ocito i univaciti me kwano kit me goyo pulan me gero odi. En ocoyo ni, “Onongo amaro gin ma atye ka kwano. Ento kwan man onongo tero cawa ki kero madwong. Onongo abedo i cukul cakke cawa acel ki nucu me odiko nio wa cawa apar wiye aryo me otyeno. Onongo tek adada me cito i cokke, dok watta ki Jehovah odoko goro. Ki i cwinya, onongo angeyo ni atye ka tute me tic pi rwodi aryo.” (Mat. 6:24) En olego pi gin meno dok otimo kwed i bukkewa. En omedde ni: “I nge nongo tam maber ki bot luelda kacel ki mamana, amoko tamma me a woko ki i univaciti wek acak tic pi Jehovah pi kare malac. Angeyo ni amoko tam ma pud dong ber loyo, dok pe akoko ange pi tam ma amoko-ni.”

14. Tam ma pire tek ango ma Moses ki Daudi gumiyo?

14 Moses kacel ki Daudi onongo gimaro Jehovah dok onongo gingeyo ni pire tek adada me bedo luwiny bot Jehovah. I lokgi me agikki, gucuko cwiny jo mukene me lubo lanengi ki me medde ki bedo lugen bot Jehovah. Co aryo magi bene guciko jo mukene ni ka pe gumedde ki bedo lugen bot Jehovah, pe gibimedde ki bedo lureme nyo nongo mot ki bote. Tam ma gumiyo-ni pud tiyo wa i kare-ni. Lacen i nge mwaki miya mapol, latic pa Jehovah mukene bene otito kit ma pire tek kwede piwa me bedo lugen.

“PE TYE GIN MO MA DOK MIYA ABEDO KI YOMCWINY MADIT MAKATO”

15. Jami ango ma lakwena Jon oneno i kare me kwone?

15 Jon onongo obedo lakwena kacel ki larem Yecu macok adada. (Mat. 10:2; Jon 19:26) Jon ocwalo cawa malac i tic me pwony kacel ki Yecu dok oneno ka Yecu timo tango mapol. En omedde ki bedo lagen bot Yecu kadi wa i kare ma kwo tek. En oneno kit ma kineko kwede Yecu dok oneno Yecu i nge cerre. En bene oneno kit ma kacokke pa Lukricitayo odongo kwede i cencwari me acel. Jon okwo pi kare malac ma oweko en oneno kit ma “gitito [kwena maber-ri] bot ginaketa ducu ma tye i te polo.”—Kol. 1:23.

16. Angagi ma gunongo adwogi maber ki i waraga pa Jon i kare macon, ki i kare-ni?

16 I kare ma lakwena Jon dong otii adada, en obedo ki mot me coyo bukke mogo me Baibul. En ocoyo “gin ma Lubanga onyuto bot Yecu Kricito” nyo Niyabo. (Yabo 1:1) Jon bene ocoyo Jiri ma kilwongo ki nyinge. Jon bene ocoyo waraga adek, ma i kare-ni kilwongogi ni Jon me acel, me aryo, ki me adek. En ocoyo waragane me adek bot Lakricitayo mo ma lagen ma nyinge Gayo, ma onongo Jon maro calo latinne kikome. (3 Jon 1) I kare meno, nen calo Jon onongo tye ki jo mapol ma onongo en marogi adada calo lutinone kikome. Gin ma laco muteggi man ocoyo ocuko cwiny lulub kor Yecu ducu nio wa i karewa-ni.

17. Ma lubbe ki 3 Jon 4, gin ango ma kelo yomcwiny madwong?

17 Gin ango ma Jon ocoyo? (Kwan 3 Jon 4.) I waragane me adek, Jon owaco ni cwinye onongo bedo yom adada ka eneno omege ki lumege gitye ka lubo lok ada. I kare ma Jon ocoyo waragane me adek, jo mogo onongo gitye ka pwonyo pwony goba dok gitye ka kelo apokapoka i kacokke. Ento, jo mukene onongo gitye ka medde ki ‘lubo lok me ada.’ Onongo gubedo luwiny bot Jehovah dok gitye ka ‘lubo cik pa Lubanga.’ (2 Jon 4, 6) Lukricitayo ma lugen magi pe gukelo yomcwiny bot Jon keken, ento bot Jehovah bene.—Car. 27:11.

18. Pwony ango ma wanongo ki i lok pa Jon?

18 Pwony ango ma wanongo? Bedo lagen kelo yomcwiny. (1 Jon 5:3) Me labolle, cwinywa yom pien wangeyo ni watye ka yomo cwiny Jehovah. Jehovah cwinye bedo yom me neno ka wakwero atematema me lobo man dok wajolo ada. Lumalaika bene cwinygi bedo yom ka guneno gin man. (Car. 23:15; Luka 15:10) Wan bene cwinywa bedo yom ka waneno luye luwotwa gimedde ki gwoko gennegi, tutwalle ka gitye ka kato ki i aunauna nyo atematema me timo bal. (2 Tec. 1:4) Dong i kare ma kibijwero lobo pa Catan, wabibedo ki yomcwiny ni wamedde ki gwoko gennewa bot Jehovah.

19. Gin ango ma laminwa mo ma nyinge Rachel owaco madok i kom pwonyo jo mukene ki lok ada? (Nen bene cal.)

19 Cwinywa bedo yom makato ka wapwonyo jo mukene ki lok ada i kom Jehovah. Laminwa Rachel, ma bedo i lobo Dominican Republic, winyo ni obedo deyo madit me pwonyo jo mukene ki lok i kom Jehovah. En okonyo jo mapol me cako woro Jehovah. Ka otamo i kom jo magi, en waco ni: “Tek adada me tito yomcwiny ma awinyo ka aneno jo ma apwonyogi gitye ka pwonnye me maro Jehovah, keto gengi ducu i kome, ki dong loko kwogi wek giyom cwinye. Yomcwiny meno dit makato tutena nyo gin mo keken ma ajalo me pwonyogi.”

Wanongo yomcwiny i pwonyo jo mukene me maro Jehovah ki bedo luwiny bote (Nen paragraf 19)


NONG PWONY KI I LOK ME AGIKKI PA CO MA LUGEN

20. I yo ma nining ma warom aroma ki Moses, Daudi, ki Jon?

20 Moses, Daudi, ki Jon gukwo i kare macon. Dok kit me kwogi onongo pat adada ki kwowa i kare-ni. Ento warom aroma kwedgi i yo mapol. Onongo giworo Lubanga me ada, dok wan bene waworo Lubanga me ada. Calo gin, wan bene walego bot Jehovah dok wajenge i kome pi kony ki tira. Dok calo co ma lugen magi, watye ki niye ni Jehovah goyo laane i kom jo ma gimedde ki bedo luwiny bote.

21. Mot ango ma tye ka kurowa ka walubo tira pa co muteggi calo Moses, Daudi, ki Jon?

21 Dong omyero walub wunu tam pa co muteggi magi ki bedo luwiny i kom cik pa Jehovah. Ka wabedo luwiny bot Jehovah, en bigoyo laane i komwa dok bikonyowa. ‘Wabibedo makwo’ pi naka! (Nwo. 30:​19, 20) Dok wabibedo ki yomcwiny ma bino pi yomo cwiny Wonwa me polo, ma biculowa i yo ma pe wabyeko kulu.—Ep. 3:20.

WER 129 Wabimedde ki Ciro Can

a Pol pa Luicrael ma guneno tango ma Jehovah otimo i Nam Makwar pe gudonyo i Lobo ma Kiciko Pire. (Wel 14:​22, 23) Jehovah owaco ni co ducu ma kikwano welgi, cakke ma mwakagi romo 20 dok kwede malo, onongo gibito i dye tim. (Wel 14:29) Ento, pol pa jo ma onongo mwakagi pe o 20 pe guto, kacel ki Yocwa, Kaleb, ki jo mapol ma i kaka pa Levi. Gin gungolo Kulu Jordan ci gudonyo i Lobo ma Kiciko Pire-ni.—Nwo. 1:​24-40.

b LOK I KOM CAL : Acam: Daudi tye ka miyo tam me agikki bot wode Solomon. Acuc: Lutino kwan ma gitye i Cukul pa Painia gitye ka nongo pwonnye ma pud dong ber loyo ki bot Jehovah.