Cit atir i jami ma tye

Cit atir ka ma nyuto lok ma tye iye

PWONY ME ANYAMA ME 47

WER 103 Lukwat Gubedo Mot Bot Dano

Omege—Tika Wutye ka Tute me Doko Luelda?

Omege—Tika Wutye ka Tute me Doko Luelda?

“Ka ce dano mo mito tic me bedo latel jo pa Lubanga, nongo en mito tic maber.”1 TEM. 3:1.

GIN MA WABIPWONYO

Pwony man binyamo kit mogo ma Baibul tito ni omego moni myero obed kwede me tic macalo laelda.

1-2. “Tic maber” ango ma luelda gitimo?

 KA ITYE ka tic macalo lakony kor tic, ci twero bedo ni dong itute matek me dongo kit mogo ma mitte me tic macalo laelda. Tika imito timo “tic maber” ma luelda gitimo?—1 Tem. 3:1.

2 Tic ango ma laelda timo? En telo wi kacokke i tic me pwony dok tiyo matek i limo me kwat kacel ki pwony i kacokke. En konyo utmegine me dongo niye matek i lokke kacel ki ticce. Watwero nenone ka maleng pingo Baibul lwongo luelda ma gitiyo matek ni “mot ma gubedo dano.”—Ep. 4:​8, NWT.

3. Omego moni twero bedo mupore me doko laelda nining? (1 Temceo 3:​1-7; Tito 1:​5-9)

3 Itwero bedo mupore me doko laelda nining? Diro ma ngat moni tye kwede keken pe weko en bedo mupore me tic macalo laelda. Pol kare, wek ngat moni onong tic, nongo mitte ni en kong obed ki diro mapatpat ma ladit tic meno mito. Ento doko laelda pe bedo kit meno. Bedo ladiro i tic me pwony keken pe weko ngat moni bedo mupore me doko laelda. Mitte bene ni omyero ibed ki kit mapatpat ma kiryeyogi pi luelda i 1 Temceo 3:​1-7 ki Tito 1:​5-9. (Kwan.) Pwony man binyamo kit mogo ma kiryeyogi i tyeng me Baibul magi. Wabinyamo bene kit ma omego moni twero bedo ki nying maber, kit ma en twero bedo kwede lawi ot maber, kacel ki gin ma twero konye me bedo ki miti me tic pi kacokke.

BED KI NYING MABER

4. Tyen lokke ngo me bedo ‘labongo tyen lok mo ma weko kijuki iye’?

4 Me doko laelda, omego moni myero obed “labongo lok mo ma [weko] gijuke iye,” ma man tyen lokke ni, en tye ki nying maber i kacokke pien kwo ma lubbe ki cik pa Jehovah dok ngat mo pe twero kok i kome pi tim marac mo. Medo i kom meno, “myero en obed dano ma jo ma woko pwoyo.” Jo ma pe luye gitwero kwero pwony mogo ma en ye iye macalo Lakricitayo, ento pe omyero gubed ki tyen lok mo me kok i kome pi tim marac mo. (Dan. 6:​4, 5) Pennye kekeni ni, ‘Tika atye ki nying maber i kin omege ki lumege kacel ki i kin jo ma pe gubedo Lucaden pa Jehovah?’

5. Tyen lokke ngo me bedo ngat “ma maro gin maber”?

5 Ka ibedo dano “ma maro gin maber,” ci ibineno kit mabeco ma jo mukene gitye kwede dok ibitittigi kit ma cwinyi yom kwede pi kitgi mabeco magi. Ibedo ki yomcwiny me timo jami mabeco bot jo mukene, kadi wa gin ma dano pe obyeko ni ibitimo. (1 Tec. 2:8; nen “ma maro gin maber” i jami me akwana me nwtsty-E pi Tito 1:8.) Pingo pire tek adada ni laelda obed ngat “ma maro gin maber”? Pien ka tye ki kit man, ci en bibedo ki yomcwiny me tic ki cawane me konyo utmegine kacel ki tic me kacokke. (1 Pet. 5:​1-3) Kadi bed ni man pe obedo tic mayot, en pud bedo ki yomcwiny madwong me konyo utmegine.—Tic 20:35.

6. I yo mapatpat ango ma omego moni nyuto kwede ni ebedo “dano ma gwoko welo”? (Jo Ibru 13:​2, 16; nen bene cal.)

6 Inyuto ni ibedo “dano ma gwoko welo” ka itimo jami mabeco pi jo mukene, kadi wa bot jo ma pe gubedo luremi macok. (1 Pet. 4:9) Buk mo acel oloko kit man i kom laco ma jolo dok gwoko welo: “Doggola ode kacel ki cwinye—myero obed ayaba kadi wa bot jo ma en pe ngeyogi.” Pennye kekeni ni, ‘Tika jo mukene gingeya macalo ngat ma jolo wele ka gubino i kacokkewa?’ (Kwan Jo Ibru 13:​2, 16.) Omego ma lajol welle nyuto kica bot welo mo keken. Me labolle, bot jo ma lucan, kacel ki jo mukene ma gitute me cuko cwiny utmege calo luneno me adwol.—Acak. 18:​2-8; Car. 3:27; Luka 14:​13, 14; Tic 16:15; Rom. 12:13.

Luot mo gitye ka jolo laneno me adwol ki dakone i pacogi (Nen paragraf 6)


7. Laelda nyuto nining ni ‘pe ebedo ngat ma maro lim’?

7 “Pe obed ngat ma maro lim.” Man tyen lokke ni cente kacel ki jami me kom pe gubedo gin ma pigi tek loyo i kwoni. Kadi bed ilony nyo itye lacan, nongo iketo tic pi Jehovah bedo gin mukwongo i kwoni. (Mat. 6:33) Itiyo ki cawani, keroni, kacel ki jami me kom ma itye kwede me tic pi Jehovah, me gwoko jo me paconi, kacel ki kacokke. (Mat. 6:24; 1 Jon 2:​15-17) Dong itwero pennye kekeni ni: ‘An mono aneno cente nining? Tika aweko jami manok ma atye kwede roma? Nyo mono kare ducu alungo wiya ka yenyo cente kacel ki jami me kom mapol?’—1 Tem. 6:​6, 17-19.

8. Tyen lokke ngo me bedo “ngat ma gwokke kene”?

8 Ka ibedo “ngat ma gwokke [jukke] kene,” pe itimo jami i yo makato laju woko. Man kwako cam, mat, galowang, rukki kacel ki kit ma inen kwede. Pe itye opii me lubo cital me kwo pa dano me kare-ni. (Luka 21:34; Yak. 4:4) Imedde ki bedo ma komi opye mot kadi bed ngat mo ocwero cwinyi. Pe ibedo “lamero kongo”; dok pe ingene macalo ngat ma mato kongo wa i labyel kweri. Dong itwero pennye kekeni ni, ‘Tika kit ma akwo kwede nyuto ni ajukke kena?’

9. Gin ango ma “bedo ryek” ki “timo jami kore ki kore” kwako?

9 Laelda myero “obed ryek.” Ka ibedo ngat maryek, ci kong itamo matut i kom cik ma igi lac me Baibul ma lubbe ki jami mapatpat ma timme i kwo. Ka itimo meno, ibedo ki niang matut dok imoko tam maber. Pe irune ka moko tam labongo timo kwed. Me ka meno, itute me neno ni inongo ngec ma mitte. (Car. 18:13) Macalo adwogine, imoko tam me ryeko ma rwatte ki miti pa Jehovah. Ka ibedo “ngat ma timo jami kore ki kore [NWT], nongo ibedo ngat ma yubo jamine maber dok gwoko cawa. Nongo dano gingeyi macalo ngat ma genne dok lubo tira ka luelda gumine tic mo. Ka idongo kit magi ma kinyamogi i te wi lok man, ci bikonyi me bedo ki nying maber. Kong dong wanyamu kit mogo ma Baibul waco ni laelda myero obed kwede wek obed lanen maber macalo lawi ot.

BED LAWI OT MABER

10. Omego moni twero “loyo ode maber” nining?

10 Ka ibedo omego munyomme dok imito doko laelda, ci jo me paconi omyero gubed lanen maber i kacokke. Pi meno, omego man “myero obed ngat ma loyo ode maber.” Man tyen lokke ni omyero iter lupaconi i yo me mar kun bene imoko tam me ryeko pi lupaconi. Man bene kwako doro woro pi jo me ot, neno ni jo gangi gubedo tye i cokke ducu, kacel ki konyogi i tic me pwony. Pingo man pire tek? Lakwena Paulo openyo ni: “Ka ce dano pe loyo ode kikome maber, ci en twero gwoko jo muye Lubanga nining?”—1 Tem. 3:5.

11-12. Pingo kit ma lutino pa omego moni gikwo kwede pire tek adada ka en mito doko laelda? (Nen bene cal.)

11 Laelda myero obed ngat ma “gwoko litinone miyo gibedo ki winy bot jo madito, ma giworo dano i yo ducu.” Ka ibedo wego, ci omyero ipwony lutinoni i yo me mar. Ngene kene ni, kit macalo gitye lutino, omyero iminigi kare me tuko ki nyero kacel ki luwotgi. Ento bene omyero ipwonygi me bedo lutino ma wor dok luwiny. Dok bene, omyero itute matek me pwonyo lutinoni me dongo wat macok ki Jehovah, kwo ma lubbe ki cik ma igi lac me Baibul, ki me dongo nio wa i batija.

12 “Litinogi bene myero gubed jo muye Rwot, ma lok me caro caro mo pe owinnye i komgi, nyo kadi ki lok mo me pyem.” Ka latin ma dong onongo batija ma pud bedo kacel ki lunyodone otimo bal madit, ci meno bigudo wonne nining? Ka wonne pe obedo ka mine pwony kacel ki tira ma mitte, ci wonne nongo pe twero bedo mupore me tic macalo laelda.—Nen Wi Lubele me Oktoba 15, 1996, pot 21, para. 6-7.

Luwi odi gipwonyo lutinogi me tic pi Jehovah kacel ki pi kacokke (Nen paragraf 11)


KONY KACOKKE

13. Itwero nyuto nining ni ibedo “dano mamwol” dok ‘ma pe nyatte’?

13 Omege ma gitye ki kit mabeco gubedo twon mot madit adada bot kacokke. “Dano mamwol” tiyo matek me gwoko kuc dok konyo jo mukene me bedo ki kuc i kingi. Medo i kom meno, dano mamwol winyo lok pa jo mukene dok tute me niang kit ma giwinyo kwede kikome. Go kong ni dong itye ka tic macalo laelda. Ka itye i cokke pa luelda, tika ibibedo atera me cwako tam ma pol pa luelda guye ka pe turo cik ma igi lac me Baibul? “Myero pe obed ngat ma nyatte.” Man tyen lokke ni pe ibedo lagingi ni dano gutim jami kit ma imito kwede. Iniang ni pire tek me winyo tam pa jo mukene bene. (Acak. 13:​8, 9; Car. 15:22) Laelda omyero obed dano “ma pe da atata” dok “pe obed ngat ma . . . kiniga mako oyotoyot.” Meno tyen lokke ni iworo jo mukene dok pe ilaro lok alara kwedgi. Me ka meno, inyuto cwiny me kica botgi. Macalo dano ma kelo kuc, itelo yo me kelo kuc kadi wa i kare ma timo meno pe yot. (Yak. 3:​17, 18) Iloko i yo me kica wek kiniga nyo akemo pa jo mukene odok piny, kadi wa jo ma gidagwa.—Lungol. 8:​1-3; Car. 20:3; 25:15; Mat. 5:​23, 24.

14. Pingo pe omyero kicim “dano ma pud olokke aloka nyen,” dok pingo omyero ibed ‘lagen’?

14 Wek omego moni odok laelda, “myero pe obed dano ma pud olokke aloka nyen.” Kadi bed pe mitte ni kong ibed pi mwaki mapol i nge nongo batija ka wek kicimmi macalo laelda, ento mitte ni kimini kare me teggi i yo me cwiny. Ma peya kicimmi me tic macalo laelda, omyero kong inyut ni ibedo ngat mamwol dok diyo cwinye me kuro mot ma Jehovah bimine, kit ma Yecu otimo kwede. (Mat. 20:23; Pil. 2:​5-8) Itwero nyuto ni ibedo dano ma ‘lagen’ ki lubo rwom me kit ma atir pa Jehovah kacel ki tira ma dulle miyo.—1 Tem. 4:15.

15. Tika mitte ni laelda obed ki diro me lok i nyim lwak ki tekcwiny tutwal? Tit kong.

15 Ginacoya tito ka maleng ni laelda myero obed “lapwony maber.” Tika man tyen lokke ni myero ibed laelda ma ladiro adada i miyo pwony i nyim lwak? Pe tye kit meno. Pe luelda ducu gitye ki diro me lok i nyim lwak ki tekcwiny. Kadi bed kit meno, ka gitye i tic me pwony, nyo i lim me kwat, pire tek ni luelda gunge kit me tic ki Ginacoya maber wek gucuk cwiny omege ki lumege. (Nen “lapwony maber” i jami me akwana me nwtsty-E pi 1 Temceo 3:2; por 1 Jo Korint 12:​28, 29 ki Jo Epeco 4:11.) Kadi bed pe mitte ni ibed ki diro me lok ki tekcwiny tutwal i nyim lwak, ento pire tek ni itute matek me dongo dironi me bedo lapwony maber. Itwero timo meno nining?

16. I yo ma nining ma itwero doko kwede lapwony maber? (Nen bene cal.)

16 “Myero en omak matek lok pa Lubanga me ada.” Me doko lapwony maber, wek gin ma iwaco ka itye ka pwony nyo ka itye ka miyo tira ojenge i kom Lok pa Lubanga. Me timo man, mitte ni ibed ka kwano Baibul kacel ki bukkewa i yo matut. (Car. 15:28; 16:23; nen “myero en omak matek lok pa Lubanga me ada” i jami me akwana me nwtsty-E pi Tito 1:9.) Ka itye ka kwan, tute matek me niang maber kit ma bukkewa gonyo kwede tyeng me Baibul wek iti kwede ka itye ka pwony. Dok ka itye ka pwony, tute matek me konyo jo mukene me dongo margi pi Jehovah, dok itug cwinygi me keto i tic gin ma gupwonyo. Itwero bene dongo dironi me pwony ka ipenyo luelda ma ludiro pi tira dok iketo tam ma kimini i tic. (1 Tem. 5:17) Laelda omyero obed dano ma “twero cuko cwiny” omege ki lumege; ento, i kare mogo mitte ni laelda omi tira nyo bene ‘ojuk’ ngat meno. Ka mitte ni luelda gutim man, ci myero kare ducu gunyut cwiny me kica. Ka ibedo ngat ma tero jo mukene ki cwiny me kica dok ki mar kun bene pwonnyi jenge i Baibul, ci ibibedo lapwony maber pien nongo itye ka lubo lanen pa Lapwony Madit, Yecu.—Mat. 11:​28-30; 2 Tem. 2:24.

Lakony kor tic man tye ka pwonyo ki bot laelda mo ma ladiro kit me tic ki Baibul me cuko cwiny jo mukene. Lakony kor tic acel-li tye ka poro miyo pwonye i nyim kiyo (Nen paragraf 16)


MEDDE KI DONGO KIT MOGO MA BIKONYI ME DOKO LAELDA

17. (a) Gin ango ma twero konyo lukony kor tic me medde ki tute matek me doko luelda? (b) Gin ango ma pire tek ma wi luelda myero opo iye ka gitye ka ngiyo ka omego moni opore me acima? (Nen bok ma wiye tye ni “ Nyut Niango ka Wutye ka Ngiyo ka Omego Moni Twero Doko Laelda.”)

17 Lukony kor tic mogo gitwero winyo calo pe bitwere pigi me doko luelda pien tye kit mapol adada ma mitte ni gudong wek gibed ma gupore me tic macalo luelda. Ento, wi myero opo ni, Jehovah ki dulle giniang ni pe twere me nyuto kit magi ducu kore ki kore labongo roc mo. (1 Pet. 2:21) Dok cwiny maleng pa Jehovah aye ma bikonyi me dongo kit magi. (Pil. 2:13) Tika tye kit mo i kin kit magi, ma mitte ni idong? Leg Jehovah wek okonyi me dongone. Tim kwed iye, dok ipeny laelda mo wek okonyi me niang ka ma mitte ni itim alokaloka iye.

18. Kicuko cwiny lukony kor tic ducu me timo gin ango?

18 Omege, walego ni wan ducu, kadi wa luelda, wamedde wunu ki dongo kit mapatpat ma kinyamogi i pwony man. (Pil. 3:16) Tika itye ka tic macalo lakony kor tic? Medde ki dongo i yo me cwiny wek ibed ma ipore me doko laelda! Leg Jehovah wek opwonyi me bedo ma itwero timo tic madwong pire kacel ki pi kacokke. (Ic. 64:8) Walego ni Jehovah ogo laane i kom tutewu me doko luelda.

WER 101 Tic Kacel ma Wanote