Cit atir i jami ma tye

Cit atir ka ma nyuto lok ma tye iye

Nyut Cwiny me Kica Calo Jehovah

Nyut Cwiny me Kica Calo Jehovah

Jehovah, Jehovah, “Lubanga ma lakica dok maro dano.”​—NIA 34:6.

WER: 142, 12

1. Jehovah onyutte nining bot Moses? Pingo meno pire tek?

I NINO mo acel, Lubanga onyutte bot Moses kun tito Nyinge ki dok Kite mogo. Jehovah onongo twero tito pi teko nyo ryekone, ento maka meno, en oloko i kom kicane. (Kwan Nia 34:5-7.) Moses onongo mito niang ka ada Jehovah bikonye. Pi meno, Jehovah otito pi kite mogo ma nyuto ni emito konyo luticce. (Nia 33:13) Niang ni Jehovah paro piwa weko iwinyo nining? Pwony man bilok tutwalle i kom kica pa Jehovah, kit ma winyo kwede arem pa jo ma nongo gitye i peko ki dong mitine me konyogi.

2, 3. (a) Gin ango ma nyuto ni dano bene giparo pi jo mukene? (b) Pingo myero ibed ki miti i kom gin ma Baibul waco madok i kom kica?

2 Jehovah paro piwa, dok kicweyo dano ducu i calle. Pi meno, obedo kit pa dano me paro pi jo mukene. Kadi wa jo ma pe gingeyo Jehovah bene giparo pi jo mukene. (Acakki 1:27) Ki i Baibul, wanongo labol pa jo mapol ma gunyuto ni giparo pi dano. Me labolle, i kare ma Solomon mito niang anga ma obedo min latin ki i kin mon aryo, en otemogi kun waco ni kipok i latin ma kwo-ni aryo. Kica omako min latin meno adada, ma oweko en obako doge bot kabaka ni owek dako lawote-ni ocit ki latin. (1 Luker 3:23-27) Labol mukene dok obedo nya pa Parao. I kare ma en onongo Moses ma pud tidi, en oniang ni meno obedo Laibru, dok onongo mitte ni kinek woko. Ento “kica omake i kome,” ci omoko tamme me gwoko Moses macalo wode.​—Nia 2:5, 6.

3 Pingo mitte ni wapwony lok mapol i kom kica? Pien Jehovah mito ni walub kite. (Jo Epeco 5:1) Kadi bed ni kicweyowa ki cwiny me kica, wan watye ki roc dok i kine mukene waparo piwa kenwa. I kare mukene pe yot me moko tam kace wabikonyo jo mukene nyo wabitamo piwa kekenwa. Ngo ma twero konyowa me keto cwinywa i kom jo mukene? Me acel, kong wanen kit ma Jehovah kacel ki jo mukene gunyuto kwede cwiny me kica. Me aryo, wabineno kit ma watwero lubo lanen me kica pa Jehovah, ki dok pingo pire tek botwa.

JEHOVAH​—OWEKIWA LANEN MABER ME KICA

4. (a) Pingo Jehovah ocwalo lumalaika i Codom? (b) Ngo ma wapwonyo ki i gin mutimme i kom Lot ki lupacone?

4 Baibul tye ki labol mapol ma nyuto kica pa Jehovah. Me labolle, tam kong i kom gin ma en otimo pi Lot. Lot obedo ngat ma kite atir ma onongo ‘cwinye cwer twatwal’ pi tim kwele pa jo ma i Codom ki Gomora. Jo meno onongo pe giworo Lubanga, dok Jehovah ongolo to i wigi. (2 Petero 2:7, 8) Jehovah ocwalo lumalaika ni guwac ki Lot ni ebijwero Codom ki Gomora dok ni myero en oa woko. Baibul waco ni: ‘Ento Lot obedo ka galle, mumiyo jo meno gumako cinggi, gupeyogi woko, en ki dakone ki anyirane aryo; Rwot obedo ki kica i komgi, gikelogi wa i nge gang woko.’ (Acakki 19:16) Kit ma Jehovah oniang kwede ki peko pa Lot-ti, wan bene watwero bedo ki gen ni en biniang pekowa​—Icaya 63:7-9; Yakobo 5:11; 2 Petero 2:9.

Jehovah niang peko ducu ma wakato ki iye

5. Lok pa Lubanga pwonyowa nining me nyuto cwiny me kica?

5 Jehovah bene opwonyo jone me bedo lukica. Tam kong i kom cik acel mo ma Jehovah omiyo bot jo Icrael. Ka ngat mo onongo odeno lim, en twero jengo bongone pi lim meno (Kwan Nia 22:26, 27.) Ento rwod cente-ni onongo myero odwok bongo meno ma ceng peya opoto wek labanya-ni oti kwede me um i dyewor. Ngat ma pe lakica pe dwoko bongo meno cen, ento Jehovah opwonyo jone me bedo lukica. Pwony ango ma wanongo ki i cik man? Myero wapar pi miti pa Lukricitayo luwotwa. Ka watye ki kero me konyo omego nyo lamego mo ma tye i peko, myero pe wadol cingwa.​—Jo Kolocai 3:12; Yakobo 2:15, 16; kwan 1 Jon 3:17.

6. Pwony ango ma wanongo ki i kom kit ma Jehovah onyuto kwede kica bot Luicrael ma gubalo?

6 Kica omako Jehovah i kom Luicrael kadi bed ni gutimo bal i kome. Wakwano ni: Jehovah, “Lubanga pa kwarigi, obedo ka cwalo lok botgi teretere kun oro lukwenane me tito botgi, pien kica omako en i kom lwakke ki pi kabedo mere.” (2 Tekwaro 36:15) I yo acel-li, myero wabed ki cwiny me kica i kom jo ma pud pe gingeyo Jehovah ma giromo ngut ci gidoko lureme. Jehovah pe mito ni kijwer ngat mo keken i nino me ngolokop ma tye ka bino-ni. (2 Petero 3:9) Kit ma pud watye ki kare-ni, myero wanywak kwena me ciko dano kit ma watwero kwede wek gunong adwogi maber ki i kica pa Lubanga.

7, 8. Tyen lok ango ma oweko luot mo acel gumoko ni Jehovah paro pigi?

7 I kare-ni, Jehovah bene onyuto ni eparo pi luticce. Me labolle, i kine ka mwaka 1990 ki wiye, lweny mo obedo i kin kaki mapol i Bosnia dok gubedo ka neke i kingi. Jo me ot mo acel onongo gitye ki awobi me mwaka 12 ma nyinge Milan. Milan, ominne, lunyodone, ki dong Lucaden mukene onongo gitye ka wot ki bac ma a ki i Bosnia me cito i Serbia. Onongo gitye ka cito i gurre mo madit, ka ma lunyodo pa Milan gubinongo iye batija. Ki i wang lobo, lumony mogo guniang ni luot meno kakagi pat, dok guweko gukato woko ki i bac. Ci guweko utmege mukene ma i bac gumedde ki wotgi. Lumony magi gugwoko joni pi nino aryo kulu. I nge meno, ladit ma loyo wi lumony meno olwongo ladit ma loye ci openye ngo ma myero etim ki luot meno. Jo me ot-ti onongo gucung kenyo dok guwinyo ka ladit-ti gamo ni, “Tergi ci icelgi woko!”

8 I kare ma lumony-nyi gitye ka lok, jo mo aryo gubino bot luot man. Gukwilo lok botgi ni gin bene gitye Lucaden dok ni utmege ma i bac guwaccigi ngo mutimme. Lucaden aryo-ni guwaco ki Milan gin ki ominne ni gudony i mutokagi wek gumedde ki wot pien ni lumony onongo pe gitye ka ngiyo karatac pa Lutino. Ci guwaco ki lunyodo pa Milangi ni gurab ki i nge jo ma gitye ka ngiyo karatac ci girwatte loka-ca. Milan onongo lwor adada ma oweko en onongo pe ngeyo ka ce myero enyer nyo ekok akoka. Lunyodone gupenyo ni, “Wutamo ni joni gibinenowa anena ka wakato?” Ento ka gitye ka wot me cito, bedo calo lumony-nyi onongo gipe ka nenogi. Milan gin ki ominne gurwatte ki lunyodogi i wang lobo tungcel, ci gumedde ki wotgi me cito i gurre madit. Gin gubedo labongo akalakala mo ni Jehovah ogamo legagi! Wangeyo ki i Baibul ni Jehovah pe gwoko jone i yo ma kit meno kare ducu. (Tic pa Lukwena 7:58-60) Ento ma lubbe ki gin man ma otimme-ni, Milan owaco ni: “Bedo calo iwacci lumalaika guumo wang lumony magi woko ci Jehovah aye olarowa.”​—Jabuli 97:10.

In tika bene itye ki miti me konyo jo mukene ki me pwonyogi lok i kom Jehovah calo Yecu?

9. Yecu owinyo nining i kom lwak ma gubedo ka lubo kore? (Nen cal ma tye i pot karatac 9.)

9 Yecu bene paro pi jo mukene. Kica omake adada i kom jo mukene pien “onongo gitye ka unogi matek, dong gudoko goro, calo romi ma lakwatgi pe.” Ngo ma en dong otimo? En “opwonyogi ki lok mapol.” (Matayo 9:36; kwan Marako 6:34.) Kitungcel, Luparicayo onongo pe giparo pi dano, dok pe gimito konyogi. (Matayo 12:9-14; 23:4; Jon 7:49) In tika bene itye ki miti me konyo jo mukene ki me pwonyogi lok i kom Jehovah calo Yecu?

10, 11. Tika myero wanyut cwiny me kica kare ducu? Tit.

10 Man pe te lokke ni myero wabed lukica kare ducu. Me labolle, Kabaka Caulo nen calo otamo ni etye ka nyuto cwiny me kica i kare ma oweko Agag makwo, Agag onongo obedo kabaka pa jo Amalek dok lamone pa jo pa Lubanga. Caulo pe oneko lee pa jo Amalek ducu. Ento Jehovah onongo owaco ki Caulo ni onek jo Amalek wa ki leegi ducu. Pien Caulo pe obedo lawiny, Jehovah okwere woko me bedo kabaka. (1 Camuel 15:3, 9, 15) Jehovah langol kop matir. En twero ngiyo gin ma tye i cwiny dano dok ngeyo awene ma myero pe enyut iye cwiny me kica. (Koko 2:17; Ejekiel 5:11) Cokcok-ki, en bingolo kop i kom jo ducu ma gikwero lubo cikke. (2 Jo Tecalonika 1:6-10) Meno pe bibedo kare me timo kica ki lutim maraco. En bijwero lutim maraco me nyuto kicane i kom jo ma kitgi atir.

11 Ki lok ada, pe obedo ticwa me ngolo kop i wi jo mukene ka myero gumedde ki kwo nyo kijwergi woko. Ma ka meno, myero watute ki kerowa ducu i kare-ni me konyo dano. Watwero nyuto ni waparo pi jo mukene nining? Magi gubedo yo mogo ma itwero tic kwede.

KIT MA WANYUTO KWEDE NI WAPARO PI DANO

12. Watwero nyuto ni waparo pi jo mukene i kit ma waterogi kwede nining?

12 Mi kony kare ducu. Jehovah mito ni Lukricitayo gupar pi jiranigi kacel ki utmegigi. (Jon 13:34, 35; 1 Petero 3:8) Paro pi jo mukene bene twero niange ni “deno can kacel.” Ngat ma paro pi jo mukene tute me konyogi ka gitye ka deno can. Pi meno, myero wayeny yo me konyogi, romo bedo konyogi ki tic mo.​—Matayo 7:12.

Nyut ni iparo pi jo mukene kun ikonyogi (Nen paragraf 12)

13. Gin ango ma jo pa Lubanga gitimo ka can ma poto atura otimme?

13 Mi kony ka ma can opoto atura iye. Ka waneno dano gitye ki peko pi can ma poto atura, myero wanyut ni waparo pigi. Jo pa Jehovah gingene pi konyo jo mukene i kare ma kit meno. (1 Petero 2:17) Me labolle, lamego mo ma a ki i Japan onongo bedo ka mo ma oyengyeng ki pii ma twagge ki i nam obalo i 2011. En owaco ni i kare ma ineno utmege ma gia ki i kabedo mapatpat ma i Japan kacel ki lobe mukene gubino me miyo kony me roco gangi pa dano kacel ki Odi me Ker, man “ocuko dok okweyo cwinye adada.” En omedde ni: “Gin man mutimme-ni okonya me niang ni Jehovah paro piwa. Lucaden luwotwa bene giparo pi jo mukene. Utmege mapol i twok lobo-ni lung gitye ka lega piwa.”

14. Itwero konyo jo ma komgi lit kacel ki mutii nining?

14 Kony jo ma komgi lit kacel ki ma gutii. Ka waneno dano gitye ka deno can pi peko me two nyo tiyo, kica makowa i komgi adada. Watye ka kuro kare ma pekki magi bigik iye, pi meno walego pi Ker pa Lubanga wek obin. I kare-ni, watemme ki tekwa ducu me konyo jo ma komgi lit kacel ki ma gutii. Lacoc mo ocoyo ni i nino mo, minne ma onongo tye ki two Alzheimer dok otii woko onyweno kome ki cet. I kare ma en tye ka yelle me lwoko kome, kidiyo olang me ot. Lucaden aryo ma onongo gilime kare ki kare onongo gitye i doggola. Lumege aryo magi gupenyo ka gitwero miyo kony. Mego-ni owacci: “Tye me lewic, ento gire wutwero konya.” Lumege magi gukonye. Ci guyubbe cai dok gumedde ki boko lok kwede. Wode-ni obedo ki pwoc madit ci owaco ni Lucaden “gitimo gin ma gipwoyo.” Tika kica ma itye kwede pi jo ma komgi lit kacel ki jo ma gutii weko itute me timo jami ducu ma itwero me konyogi?​—Jo Pilipi 2:3, 4.

15. Ticwa me tito kwena konyo jo mukene nining?

15 Kony dano wek gunge Jehovah. Yo maber ma loyo ma watwero konyo kwede ki dano aye me pwonyogi ki lok madok i kom Ker pa Lubanga. Yo mukene me konyogi aye me weko gineno adwogi maber ma bino ki i lubo cik pa Jehovah. (Icaya 48:17, 18) Ticwa me pwony obedo yo maber loyo me miyo deyo bot Jehovah ki dok nyuto ni waparo pi jo mukene. Tika itwero medo cawa ma icwalo i ticwa me pwony?​—1 Temceo 2:3, 4.

CWINY ME KICA BER PIRI!

16. Ngo ma wanongo ka wanyuto ni waparo pi jo mukene?

16 Ludiro ma gitye ki ngec i kom two wic giwaco ni ka wanyuto ni waparo pi jo mukene man konyo yot komwa dok yubo wat i kinwa. Ka ikonyo dano ma gitye ka deno can man weko ibedo ki yomcwiny, gen, pe itamo ni itye keni ki dok pe ibedo ki par mapol tutwal. Bedo ki cwiny me kica ber piri. (Jo Epeco 4:31, 32) Ka cwiny me mar cwalowa me konyo jo mukene, cwinywa pe ngoliwa kop pien nongo wangeyo ni watye ka timo gin ma Jehovah mito. Bedo ki cwiny me kica bikonyowa me bedo lunyodo, luot ki lurem mabeco. Medo i kom meno, jo ma pol kare giparo pi jo mukene bene pol kare kikonyogi ka gitye i peko.​—Kwan Matayo 5:7; Luka 6:38.

17. Pingo ber boti me bedo ki cwiny me kica?

17 Kadi bed ni nyuto cwiny me kica ber piwa, ento tyen lok ma pire tek ma weko watimo meno aye pien wangeyo ni watye ka lubo lanen pa Jehovah ki dok keto deyo i kome. En aye Wang it me mar ki kica. (Carolok 14:31) En nyuto lanen maber loyo botwa. Pi meno myero watim jami ducu ma watwero wek walub lanen pa Lubanga i nyuto cwiny me kica. Man biweko wabedo cok ki utmegiwa ki dok wat maber ki jo ma gibedo i ka ngetwa.​—Jo Galatia 6:10; 1 Jon 4:16.