Cit atir i jami ma tye

Cit atir ka ma nyuto lok ma tye iye

PWONY ME ANYAMA ME 26

Tika Itwero Pwonyo Dano me Doko Lulub Kor Kricito?

Tika Itwero Pwonyo Dano me Doko Lulub Kor Kricito?

“Lubanga aye ma . . . miyowu miti ki teko me tic.”​—PIL. 2:13.

WER 64 Nywako i Tic me Kac ki Yomcwiny

GIN MA WABINYAMO *

1. Gin ango ma Jehovah otimo piri?

IN IDOKO Lacaden pa Jehovah nining? Mukwongo, iwinyo “kwena maber”​—gwok nyo ki bot lunyodoni, latic lawoti nyo latin kwan lawoti, nyo i kare ma Lucaden gulimi ma onongo gitye ka tito kwena i ot ki ot. (Mar. 13:10) I nge meno, ngat mo otero cawa malac dok otiyo ki kero madwong me kwano Baibul kwedi. I kare me kwan meno, idongo mar pi Jehovah dok ipwonyo ni en marri matek. Jehovah aye oywayi okeli i ada, dok i kare-ni pien itye lapwonnye pa Yecu Kricito, itye ki gen me kwo pi naka. (Jon 6:44) Labongo akalakala mo, itye ki pwoc madit bot Jehovah ni En otiyo ki ngat mo me pwonyi lok ada dok ni ojoli macalo Laticce.

2. Gin ango ma wabinyamo i pwony man?

2 Man ma dong wangeyo ada-ni, watye ki mot me konyo jo mukene me ribbe kwedwa i yo ma tero dano i kwo. Twero bedo ni wanongo ni yot me tito kwena i ot ki ot, ento wanongo tek me penyo dano mo ka en mito kwano Baibul kwedwa. Tika meno aye kit ma iwinyo kwede? Ka tye kit meno, ci iromo nongo ni tam mogo ma kimiyo i pwony man tye me kony. Wabinyamo gin ma tugo cwinywa me loko jo mukene me doko lupwonnye. Wabineno bene kit ma waromo loyo kwede ariya ma twero gengowa ki kwano Baibul ki dano. Mukwongo, kong wanenu pingo pe omyero watit kwena bot dano keken ento bene wapwonygi lok me kwena maber.

YECU OCIKOWA ME TITO KWENA KI PWONYO DANO

3. Pingo watito kwena?

3 I kare ma Yecu tye i wi lobo, en omiyo tic aryo ki lulub kore. Mukwongo, en ocikogi ni omyero gutit kwena maber me Ker-ri, dok onyutigi kit ma myero gutim kwede. (Mat. 10:7; Luka 8:1) Me labolle, en owaco ki lupwonnyene gin ma myero gutim ka ngat mo ojolo kwena maber-ri ki gin ma myero gutim ka ngat mo okwero woko. (Luka 9:2-5) En bene otito con ni lupwonnyene gibitito kwena bot jo mapol dok i kabedo mapol i kare ma en owaco ni gibimiyo “caden bot rok ducu.” (Mat. 24:14; Tic 1:8) Kadi bed dano gujolo kwena meno nyo pe, Yecu ociko lupwonnyene ni omyero gutit ki dano kwena me Ker-ri kacel ki jami ma Ker-ri bicobone.

4. Ma lubbe ki Matayo 28:18-20, gin ango mukene ma omyero watim medo i kom tito kwena me Ker-ri?

4 Gin me aryone ma Yecu ociko lupwonnyene me timone obedo ngo? En owaco bot lulub kore ni omyero gupwony dano me lubo jami ducu ma en ociko. Jo mogo giromo waco ni cik ma Yecu omiyo me tito kwena ki pwonyo dano tye pi Lukricitayo me cencwari me acel keken. Ento tika meno lok ada? Pe tye kit meno, Yecu onyuto ni tic man ma pire tek-ki kibimedde ki timone “nio i agikki piny.” (Kwan Matayo 28:18-20.) Yecu nen calo omiyo cik meno i kare ma onen bot lupwonnye makato 500. (1 Kor. 15:6) Dok i niyabo ma en omiyo bot Jon, Yecu onyuto ka maleng ni emito ni lupwonnyene ducu gukony jo mukene me pwonyo lok i kom Jehovah.​—Yabo 22:17.

5. Ma lubbe ki 1 Jo Korint 3:6-9, lapor ango ma Paulo omiyo me nyuto kubbe ma tye i kin tito kwena ki pwony?

5 Lakwena Paulo oporo tic me loko dano me doko lulub kor Kricito ki pur, kun nyuto ni omyero watim makato pito kodi keken. En opoyo wi Lukricitayo me Korint ni: “Yam acoyo kodi, Apolo oonyo iye pii . . . Wun poto pa Lubanga.” (Kwan 1 Jo Korint 3:6-9.) Wan lutic i “poto pa Lubanga.” Pi meno, wapito kodi ka watito kwena dok waonyo pii i tere ka wapwonyo dano. (Jon 4:35) Ento wangeyo ni Lubanga keken aye weko kodi meno dongo, nyo ni en aye nyiko dano cok bote.

6. Ka wawoto ki pwonyo jo mukene, ngo ma omyero wakonygi me timo?

6 Watye ka yenyo ‘jo ma myero me nongo kwo ma pe tum.’ (Tic 13:48) Me konyo jo magi me doko lupwonnye, omyero wakonygi me (1) niang, (2) ye, ki dong (3) keto i tic jami ma gipwonyo ki i Baibul. (Jon 17:3; Kol. 2:6, 7; 1 Tec. 2:13) Jo ducu me kacokke gitwero konyo lutino kwan me Baibul ki nyuto botgi mar kacel ki jologi ka gubino i cokke. (Jon 13:35) Lapwony pa latin kwan bene myero oter cawa malac dok oti ki kero madwong me konyo latin kwanne me weko tam nyo kit mogo ma omoko matek calo “cel gogo.” (2 Kor. 10:4, 5) Twero tero dwe mapol pi ngat moni me timo alokaloka magi i kwone wek en obed mupore me nongo batija. Ento tutewa pe bipoto nono.

MAR AYE TUGO CWINYWA ME LOKO DANO

7. Pingo watito kwena maber bot jo mukene dok wapwonyogi?

7 Pingo wanywako i tic me tito kwena ki pwonyo dano me doko lupwonnye? Mukwongo, pien wamaro Jehovah. Ka itute ki tekki ducu me lubo cik man me tito kwena ki loko dano me doko lupwonnye, nongo itye ka nyuto marri pi Lubanga. (1 Jon 5:3) Tam kong i kom lok man: Marri pi Jehovah dong otugo cwinyi me tito kwena i ot ki ot. Tika lubo cik me tito kwena bot dano obedo yot? Nen calo pe obedo yot. I kare ma icito ka tito kwena pi tyen mukwongo, tika lworo omaki? Labongo akalakala mo lworo omaki! Ento iniang bene ni man aye tic ma Yecu mito ni itim, dok ilubo cikke. Dong i nge tito kwena pi kare mo, tic man nen calo odoko yot boti. Ento iwinyo nining i kom kwano Baibul ki dano? Tika lworo maki ka itamo i kom tic man? Gwok nyo. Ento, ka ilego Jehovah ni okonyi me loyo lworo dok omini tekcwiny me kwano Baibul ki ngat mo, ci en bikonyi me jingo mitini me pwonyo dano.

8. Ma lubbe ki Marako 6:34, gin ango mukene ma romo tugo cwinywa me pwonyo jo mukene?

8 Me aryo, mar pi dano luwotwa tugo cwinywa me pwonyogi ada. Me labolle, i nino mo acel, Yecu ki lupwonnyene onongo guol adada i nge tito kwena pi kare malac. Onongo gimito ka mo ma gitwero bedo iye wek giywe, ento lwak dano mapol gunongogi. Kica omako Yecu i kom jo magi, oweko en ocako pwonyogi ‘lok mapol.’ (Kwan Marako 6:34.) En otiyo matek kadi bed onongo ool. Pingo? Yecu ogoyo kit ma lwak man onongo gitye ka winyo kwede. En oneno kit ma onongo gitye ka deno kwede can​—ki kit ma onongo gimito kwede gen—​dok onongo mito konyogi. Dano i kare-ni bene gitye ki pekki dok gimito gen, kadi bed ginen calo cwinygi yom dok guyeng ki kwogi. Gitye calo romi murwenyo, dok gipe ki lakwat ma myero otelgi. Lakwena Paulo owaco ni jo ma kit meno pe gingeyo Lubanga dok pe gitye ki gen mo. (Ep. 2:12) Gitye ka lubo ‘yo ma tero dano i to!’ (Mat. 7:13) Ka watamo i kom kit ma mitte kwede ni jo ma i wang ticwa gunge Lubanga, mar ki kica tugo cwinywa me konyogi. Dok yo maber loyo ma watwero konyogi aye ki mine me kwano Baibul kwedgi.

9. Ma lubbe ki Jo Pilipi 2:13, Jehovah twero konyi nining?

9 Gwok nyo ilworo mine me kwano Baibul ki dano pien ingeyo ni cawa malac mitte me yubbe ki me kwan. Ka meno aye kit ma iwinyo kwede, leg bot Jehovah. Penye wek okonyi me dongo miti me nongo ngat mo ma itwero kwano Baibul kwede. (Kwan Jo Pilipi 2:13.) Lakwena Jon ocuko cwinywa ni Lubanga bigamo lega ma lubbe ki Mitine. (1 Jon 5:14, 15) Pi meno, itwero bedo ki gen ni Jehovah bikonyi me dongo miti me nywako i tic me loko dano me doko lulub kor Kricito.

KIT ME LOYO ARIYA MUKENE

10-11. Ngo ma twero gengowa ki kwano Baibul ki dano?

10 Wangeyo ni pire tek adada me pwonyo dano, ento watwero rwatte ki ariya ma gengowa tic matek kit ma wamito kwede. Kong dong wanyamu ariya mogo ki kit me loyogi.

11 Kwo ma watye iye twero gengowa tic matek kit ma wamito. Me labolle, lutit kwena mogo guteggi nyo komgi pe yot. Tika in itye kit meno? Ka meno ada, ci nen kong pwony mo ma wanongo i kare man me two Korona. Wapwonyo ni watwero kwano Baibul ki dano kun watiyo ki cimwa nyo tet mo mukene! Pi meno, itwero cako ki dong kwano Baibul ki dano ki i gangi, ma meno twero bedo yot boti. Dok tye gin mo mukene maber. Jo mogo gimito kwano Baibul, ento nongo pe gitye gang i cawa ma omege gicito ka tito kwena i ot ki ot. Ento gitwero bedo gang odiko con nyo i dyewor. Tika itwero mine me kwano Baibul ki ngat mo i cawa meno? Yecu opwonyo Nikodemo i dyewor, ma meno aye cawa ma onongo Nikodemo oyero.​—Jon 3:1, 2.

12. Jami mene ma weko wabedo ki gen i komwa kekenwa ni watwero doko lupwonye mucwiny?

12 Watwero bedo ki akalakala i kom kerowa me kwano Baibul ki dano. Gwok nyo watamo ni omyero kong wabed ki ngec madwong nyo diro me pwony ma peya wacako kwano Baibul ki ngat mo. Ka meno aye kit ma iwinyo kwede, nen kong jami adek magi ma twero weko idongo gen i komi kekeni. Mukwongo, Jehovah neni ni ipore me pwonyo jo mukene. (2 Kor. 3:5) Me aryo, Yecu, ma tye ki “twero ducu ma i wi polo ki i lobo,” omini cik ni omyero ipwony dano. (Mat. 28:18) Ki me adek, itwero nongo kony ki bot Jehovah kacel ki jo mukene. Jehovah okonyo Yecu me ngeyo gin ma myero en owacci, dok en twero timo meno piri bene. (Jon 8:28; 12:49) Medo i kom meno, itwero penyo omego ma neno wi gurupwu me tito kwena, lapainia mo ma ladiro, nyo latit kwena ma tye ki ngec matut wek okonyi me cako ki kwano Baibul ki dano. Yo mukene ma itwero pwonnye me doko lapwony mucwiny aye ki wot kacel ki lutit kwena magi ka gicito ka kwan ki latin kwangi.

13. Pingo omyero wabed atera me pwony i yo mapatpat?

13 Watwero nongo ni tek me tic ki jami tic nyo yo me pwony manyen. Kit ma wakwano kwede Baibul ki dano dong olokke woko. Buk ma pire tek ma watiyo kwede me kwano Baibul ki dano, Bed ki Kwo Maber Nakanaka!, mito ni wayubbe dok wakwan ki dano i yo mapat ka kiporo ki kit ma onongo watimo kwede con. I kare-ni, wakwano paragraf manok dok kwanwa bedo calo boko lok ki latin kwan. Ka watye ka pwonyo dano, watiyo ki vidio mapol kacel ki jami ma nonge i kabedowa me Intanet ki JW Library®. Ka pe ingeyo kit me tic ki jami tic magi, lok ki ngat mo ma twero konyi pwonyo kit me tic kwedgi. Wan dano wamaro timo jami kit ma dong wangiyo kwede con. Pe yot botwa me cako timo jami i yo manyen. Ento ki kony pa Jehovah kacel ki jo mukene, timo alokaloka bidoko yot dok ibinongo mit pa kwano Baibul ki dano. Kit macalo lapainia acel mo owaco kwede, yo me kwan man “mit pi latin kwan kacel ki lapwony.”

14. Ngo ma myero wiwa opo iye ka watito kwena i wang tic ma pol pa dano pe gimito kwenawa, dok 1 Jo Korint 3:6, 7 cuko cwinywa nining?

14 Twero bedo ni watito kwena i wang tic ma cako kwano Baibul ki dano tek adada. Oromo bedo ni dano pe gitye ki miti i kom lokwa nyo bene gidag kwenawa. Ngo ma twero konyowa me medde ki bedo ki neno matir ka watito kwena i wang tic ma kit meno? Wi opo ni kwo pa dano twero lokke oyotoyot i lobo man ma kwo tek-ki, dok jo ma onongo gipe ki miti gitwero niang ni gimito tira pa Lubanga i kwogi. (Mat. 5:3) Jo mogo ma i kare mukato onongo gikwero bukkewa lacen guye kwano Baibul. Wangeyo bene ni Jehovah aye obedo Won poto. (Mat. 9:38) En mito ni wamedde ki pito kodi kacel ki onyo iye pii, ento En aye weko kodi meno dongo. (1 Kor. 3:6, 7) Dok tye me cuko cwiny adada ka wiwa po ni kadi bed pe watye ki latin kwan me Baibul i kare-ni, Jehovah miniwa mot pien watute me konyo dano, pe pi wel bukke ma wapoko nyo wel dano ma wakwano kwedgi! *

NONG YOMCWINY MA BINO PI LOKO DANO ME DOKO LUPWONNYE

Nen kong kit ma ticwa me tito kwena ki pwony twero konyo kwede dano (Nen paragraf 15-17) *

15. Jehovah winyo nining ka ngat mo oye kwano Baibul dok oketo i tic jami ma en opwonyo?

15 Jehovah bedo ki yomcwiny ka ngat mo ojolo ada ma i Baibul dok onywako ki jo mukene. (Car. 23:15, 16) Nen calo Jehovah tye ki yomcwiny madit adada i kare-ni me neno ka jone gitito kwena ki mit kom dok gipwonyo dano! Me labolle, kadi bed two Korona opoto i wi lobo i mwaka me ticwa me 2020, kikwano Baibul ki dano 7,705,765, ma okonyo dano 241,994 me dyere bot Jehovah ki nongo batija. Dok lupwonnye manyen magi gibikwan ki jo mukene ma gin bene gibidoko lupwonnye pa Kricito. (Luka 6:40) Labongo akalakala mo, wangeyo ni wayomo cwiny Jehovah ka wanywako i tic me loko dano me doko lupwonnye.

16. Yub maber ango ma watwero ketone?

16 Tic me loko dano obedo tic matek, ento ki kony pa Jehovah watwero nywako i pwonyo jo manyen me maro Wonwa me polo. Tika itwero keto yub me cako kwano Baibul olo ki ngat acel? Watwero bedo ki ur adada me neno gin ma twero timme ka watiyo ki kare mo keken ma onen me penyo jo ma warwatte kwedgi ka gimito ni wakwan Baibul kwedgi. Waromo bedo ki gen ni Jehovah bigoyo laane i kom tutewa.

17. Wabiwinyo nining ka wabedo ki kare me kwano Baibul ki dano?

17 Pud dong watye ki mot madit ya me tito kwena ki pwonyo ada bot jo mukene! Tic man keliwa yomcwiny me ada. Lakwena Paulo, ma okonyo jo mapol i Tecalonika me doko lupwonnye, otito kit ma en onongo winyo kwede dok owaco ni: “Genwa ki yomcwinywa ki lalukana me nyattewa i nyim Rwot Yecu Kricito i dwogone, en gin ango? Pe wun? Pien wun aye wubedo deyowa ki yomcwinywa.” (1 Tec. 2:19, 20; Tic 17:1-4) Jo mapol i kare-ni bene giwinyo kit meno. Laminwa mo ma nyinge Stéphanie, ma en kacel ki cware gukonyo jo mapol me nongo batija, owaco ni, “Pe tye yomcwiny mo madit makato konyo jo mukene me dyero kwogi bot Jehovah.”

WER 57 Tito Kwena Bot Jo Ducu

^ para. 5 Jehovah ominiwa mot pe me tito kwena bot jo mukene keken ento bene me pwonyogi me lubo jami ducu ma Yecu ociko. Ngo ma tugo cwinywa me pwonyo jo mukene? Ariya ango ma watwero kato ki iye i tic me tito kwena ki pwonyo dano me doko lupwonnye? Dok waromo loyo ariya magi nining? Pwony man bigamo lapeny magi.

^ para. 14 Pi nongo ngec mukene i kom kit ma jo ducu me kacokke gitwero konyo me loko dano, nen pwony ma wiye tye ni “Kit ma Kacokke Twero Konyo Latin Kwan me Dongo Nio wa i Batija,” ma okatti i Wi Lubele me Marci 2021.

^ para. 53 LOK I KOM CAL: Nen kong alokaloka ma kwano Baibul twero kelo i kwo pa dano: I acakkine, kwo pa laco-ni pe ki tyen lok mo dok en pe ngeyo Jehovah. Lacen Lucaden gurwatte kwede i kare ma gitye ka tito kwena, dok en oye kwano Baibul. Gin ma en opwonyo okonye me dyero kwone ki nongo batija. I nge kare mo, en bene tye ka nywako i tic me loko jo mukene me doko lupwonnye. I agikkine, gin ducu dong gitye ka nongo mit pa kwo i Paradic.