Cit atir i jami ma tye

Cit atir ka ma nyuto lok ma tye iye

PWONY ME ANYAMA ME 36

Armagedon Is Obedo Kwena Maber!

Armagedon Is Obedo Kwena Maber!

“Gucoko luker kacel i kabedo ma gilwongo . . . ni Armagedon.”​—YABO 16:16.

WER 150 Yeny Lubanga pi Larreni

GIN MA WABINYAMO *

1-2. (a) Pingo Armagedon obedo kwena maber pi dano? (b) Lapeny mene ma wabinyamo i pwony man?

JO MOGO gitamo ni bom ma balo piny lumuku nyo can ma poto atura aye bityeko lobo-ni. Ento man aye pe gin ma Baibul pwonyo. Me ka meno, Baibul pwonyo ni macok cok-ki lweny mo bitimme ma bikelo adwogi maber. Lweny man kilwongo ni Armagedon, dok gin ma Baibul waco i kom lweny man miyo wabedo ki yomcwiny! (Yabo 1:3) Lweny me Armagedon pe bityeko dano ento bilarogi! I yo ma nining?

2 Baibul nyuto ni lweny me Armagedon bilaro dano kun giko loc me gamente pa dano. Lweny meno bilaro dano ki tyeko jo maraco kun gwoko jo ma kitgi atir. Dok bilaro dano ki gwoko lobo wek pe kibal. (Yabo 11:18) Me konyowa wek waniang lok man maber, wabinyamo lapeny angwen: Armagedon obedo gin ango? Jami ango ma bitimme ma peya Armagedon ocakke? Watwero bedo i kin jo ma gibibwot ki i lweny me Armagedon nining? Waromo medde ki bedo lugen nining kit ma agikki tye ka nyiko cok-ki?

ARMAGEDON OBEDO GIN ANGO?

3. (a) “Armagedon” tyen lokke ngo? (b) Ma lubbe ki Niyabo 16:14, 16, pingo watwero wacone ni Armagedon pe obedo nying kabedo mo kikome?

3 Kwan Niyabo 16:14, 16. Baibul otiyo ki nyig lok man ni “Armagedon” kicel keken. Nyig lok man a ki i leb Ibru ma tyen lokke tye ni “Got me Megido.” (Yabo 16:16) Megido obedo boma ma onongo tye i lobo Icrael macon.(Yoc. 17:11) Ento Armagedon pe obedo nying kabedo mo kikome. Ki lok ada, man obedo jami ma bitimme i kare ma “luker me wi lobo ducu” gibicokke kacel me jemo i kom Jehovah. (Yabo 16:14) Ento, i pwony man, wabitiyo ki nyig lok me “Armagedon” bene me lok i kom lweny ma bitimme cutcut i nge cokke kacel pa luker magi. Wangeyo nining ni Armagedon pe obedo kabedo ada? Mukwongo, got ma kilwongo ni Megido pe tye. Me aryone, kabedo ma kilwongo ni Megido-ni pe lac ma twero coko “luker me wi lobo ducu” ki jami lwenygi. Me adek, kit ma wabineno kwede i pwony man, lweny me Armagedon bicakke ka “luker” gumonyo jo pa Lubanga, ma guket ka weng i wi lobo kany.

4. Pingo Lubanga olwongo lwenye me agikki ni Armagedon?

4 Pingo Jehovah okubo lweny me agikki-ni ki kabedo ma kilwongo ni Megido? I kare macon, kilwenyo lweny mapol i Megido ki Nota me Jejreel macok kenyu. I kine mukene, Jehovah kikome olwenyo pi jone. Me labolle, “i nget pii me Megido,” Lubanga okonyo Langolkop Barak me Icrael me loyo lweny i kom lumony me Kanaan ma Cicera aye obedo ka telogi. Barak ki lanebi ma dako ma nyinge Debora gupako Jehovah pi konyogi loyo lweny i yo me tango. Guwero ni: “Lakalatwe gulwenyo ki i polo . . . i kom Cicera. . . . Kulu Kicon oterogi woko.”​—Lungol. 5:19-21.

5. I yo ma pire tek ango ma lweny me Armagedon bibedo pat ki lweny ma Barak gulwenyo?

5 Barak ki Debora gugiko wergi ki nyig lok magi: “Lumerokki ducu myero gutum woko kit meno, ai Rwot [Jehovah]! Ento luremi gubed macalo ceng ma tuc ki kerone.” (Lungol. 5:31) I lweny me Armagedon, lukwor pa Lubanga ducu kibityekogi woko, ento jo ma gimaro Lubanga kibilarogi. Ento apokapoka acel madit tye i kin lweny pa jo Icrael ki lweny me Armagedon. I lweny me Armagedon, jo pa Lubanga pe gibilweny. Pe bene gibibedo ki jami lweny mo! ‘Tekogi bijenge i bedo mot kun giketo gengi’ i kom Jehovah ki monnye me polo.​—Ic. 30:15; Yabo 19:11-15.

6. Yo mapatpat ango ma Jehovah twero tic kwede me tyeko lukworre i lweny me Armagedon?

6 Lubanga biloyo lukworre nining i lweny me Armagedon? En twero tic ki yo mapatpat. Me labolle, en twero tic ki oyengyeng, kot ma cwer ki pee matek, ki lutkot. (Yubu 38:22, 23; Ejek. 38:19-22) En twero weko lumonene ginekke i kingi kekengi. (2 Tekwaro 20:17, 22, 23) Dok en romo tic ki lumalaikane me neko jo maraco. (Ic. 37:36) Kadi bed Lubanga oti ki yo mene, en biloyo lweny man. Lukworre ducu kibityekogi woko. Dok jo ma kitgi atir ducu kibilarogi.​—Car. 3:25, 26.

JAMI MENE MA BITIMME MA PEYA LWENY ME ARMAGEDON OCAKKE?

7-8. (a) Ma lubbe ki 1 Jo Tecalonika 5:1-6, lok angeya ma kite dok pat ango ma lutela gibimiyo? (b) Pingo lok angeya man bibedo goba marac?

7 Kibimiyo lok angeya ni “kuc tye, piny okwe mot, gin mo marac pe” ma nongo “nino pa Rwot [Jehovah]” peya oromo. (Kwan 1 Jo Tecalonika 5:1-6.) Ma lubbe ki 1 Jo Tecalonika 5:2, “nino pa Rwot” obedo ‘twon can madit atika-ni.’ (Yabo 7:14) Wabingeyo nining ni twon can madit atika-ni cok cakke? Baibul wacciwa ni kibimiyo lok angeya mo ma kite dok pat. Lok angeya meno aye bibedo lanyut ni twon can madit atika cok cakke.

8 Man bibedo lok angeya ni “kuc tye, piny okwe mot, gin mo marac pe.” Pingo lutela me lobo-ni gibiwaco lok meno? Tika lupwonye dini bene gibinywako i miyo lok angeya meno? Twero timme kit meno. Kadi bed kit meno, lok angeya man bibedo goba mukene ma oa ki bot cen maraco. Ento man bibedo goba marac adada pien biweko dano tamo ni gitye maber, kun nongo can madit loyo i tekwaro pa dano dong cok cakke. Ki lok ada, “to biturugi atura calo arem me nywal ma turu dako muyac.” Lutic pa Jehovah ma lugen kono? Gitwero bedo ki ur ni nino pa Jehovah ocakke atura, ento gibibedo ma guyubbe.

9. Jehovah tika bijwero lobo pa Catan lawangacel? Tit kong.

9 Jehovah pe bijwero lobo pa Catan lawangacel, kit ma otimo kwede i kare pa Nua. Me ka meno, en bicako ki jwero bute acel, ci jwero bute mudong-ngi lacen. Mukwongo, en bijwero Babilon Madit, ma obedo dini goba ma i wi lobo-ni ducu. I nge meno, i kare me lweny me Armagedon, en bijwero but lobo pa Catan ma odong, ma tye iye tim me wibye, lumony, ki dong biacara madongo. Kong dong wanenu jami aryo magi kore ki kore.

10. Ma lubbe ki Niyabo 17:1, 6 ki 18:24, pingo Jehovah bijwero Babilon Madit?

10 “Kop ma dong gingolo i kom dako ma lakwele marac.” (Kwan Niyabo 17:1, 6; 18:24.) Babilon Madit okelo lewic madit i kom nying Lubanga. En pwonyo lok goba i kom Lubanga. Calo dako ma lakwele, dini goba pe ogwoko gennene bot Jehovah pien gicwako gamente pa dano. En otiyo ki tekone me diyo lumembane ki yako lonyogi bene. Dok dini goba bene oneko dano mapol, kadiwa lutic pa Jehovah. (Yabo 19:2) Jehovah bijwero Babilon Madit nining?

11. ‘Lee makwar-ri’ cung pi gin ango, dok en bicobo miti pa Lubanga nining madok i kom Babilon Madit?

11 Jehovah bijwero “dako ma lakwele marac” man kun tiyo ki “tung lee apar” pa “lee mo makwar.” Lee makwar meno cung pi dul me United Nations. Tunge apar-ri cung pi gamente ducu ma kombeddi gicwako dul meno. I kare ma Lubanga oyubo, gamente magi gibilokke i kom Babilon Madit. “Gibikwero dako-nu ma lakwele-ni woko; gibitenye ata kun giweke dong munero.” Man bitimme ka guyako lonyone woko dok guyaro ka maleng timme maraco. (Yabo 17:3, 16) Jwero Babilon Madit bitimme oyotoyot ma binen calo otimme “i nino acel.” Pi meno, jo ma yam gicwako dini goba gibibedo ki ur, pien pol kare en obedo ka waco ni: “An daker, abedo i wi kom, pe arom ki da-to, pe abibedo ki kumo wacel.”​—Yabo 18:7, 8.

12. Gin ango ma Jehovah pe biye ni gamente gutim, dok pingo?

12 Lubanga pe biye ni gamente magi gutyek jone pien gin gitiyo ki nyinge dok bene gulubo cikke me a woko ki i Babilon Madit. (Tic 15:16, 17; Yabo 18:4) Gin bene gutiyo matek me konyo jo mukene me a woko ki i Babilon Madit. Pi meno, lutic pa Jehovah pe ‘gibinywako gemo ma bipoto i kom Babilon Madit.’ Kadi bed kit meno, pud kibitemo niyegi.

I kabedo mo keken ma gitye iye i wi lobo-ni, jo pa Lubanga gibigeno en ka kicako lweny i komgi (Nen paragraf 13) *

13. (a) Ngo ma Gog obedo? (b) Ma lubbe ki Ejekiel 38:2, 8, 9, ngo ma biweko Gog lwenyo i kom jo pa Jehovah?

13 Lweny pa Gog. (Kwan Ejekiel 38:2, 8, 9.) I nge jwero dini goba ducu, jo pa Lubanga keken aye gibidong kun gicung woko ka maleng calo yat ma obwot kene i nge yamo lapiru magwar. Ngene kene ni, Catan bibedo ki akemo madit. En binyuto akemo meno kun tiyo ki ‘lok pa cen maraco,’ ma man bibedo lok goba ma bia ki bot cen dok biweko gurup pa lobe ma guribbe kacel gimonyo lutic pa Jehovah. (Yabo 16:13, 14) Gurup pa lobe magi kilwongogi ni “Gog ma tye i lobo Magog.” Ka lobe magi gucako lweny i kom jo pa Jehovah, ci lweny me Armagedon bicakke cut.​—Yabo 16:16.

14. Gin ango ma Gog biniang iye?

14 Gog biketo genne i kom “dul mony pa dano.” (2 Tekwaro 32:8) Wan wabigeno Jehovah Lubangawa​—man binen calo gin me mingo ki bot lumonewa. Pingo? Pien Babilon Madit onongo tek adada, ento lubangene pe gularre ki i cing ‘lee makwar-ri’ kacel ki “tung lee apar”! (Yabo 17:16) Pi meno, Gog bibedo ki gen ni gibijwerowa oyotoyot. “Calo pol ma umo lobo,” en bimonyo jo pa Jehovah. (Ejek. 38:16) Ento ma pe otero kare, Gog biniang ni edonyo i owic. Calo Parao i Nam Makwar, Gog biniang ni etye ka lweny i kom Jehovah.​—Nia 14:1-4; Ejek. 38:3, 4, 18, 21-23.

15. Kricito biloyo lweny i yo ducu nining?

15 Kricito kacel ki monnye me polo gibigwoko jo pa Lubanga dok gibijwero Gog ki monnye. (Yabo 19:11, 14, 15) Ento ngo ma bitimme i kom Catan, lamone madit loyo pa Jehovah, ma obwolo lobo ducu ci ocwalogi ka lweny i kom jo pa Jehovah i lweny me Armagedon? Yecu bibolle kacel ki jogine i bur ma tere pe gik, ka ma kibiloro iye wigi pi mwaka alip acel.​—Yabo 20:1-3.

ITWERO BWOT KI I LWENY ME ARMAGEDON NINING?

16. (a) Watwero nyuto nining ni ‘wangeyo Lubanga’? (b) Gin ango ma bitimme i kom jo ma gingeyo Jehovah i lweny me Armagedon?

16 Kadi bed warii i ada pi mwaki mapol nyo pe, wek wabwot ki i lweny me Armagedon, omyero wanyut ni ‘wangeyo Lubanga’ dok ni ‘walubo lok me kwena maber i kom Rwotwa Yecu.’ (2 Tec. 1:7-9) ‘Wangeyo Lubanga’ ka wangeyo jami ma en maro, rwom me kwo ma en mito, ki jami ma en dagi. Wanyuto bene ni wangeyo Lubanga ka wamare, wawinyo doge, dok waworo en keken. (1 Jon 2:3-5; 5:3) Ka watimo jami magi, Lubanga bene bingeyowa, ma man tyen lokke ni wabinongo cwakke. (1 Kor. 8:3) Macalo adwogine, kibilarowa ki i lweny me Armagedon!

17. Tyen lokke ngo me ‘lubo lok me kwena maber i kom Rwotwa Yecu’?

17 “Lok me kwena maber i kom Rwotwa Yecu” kwako ada ducu ma Yecu opwonyo, ma wakwano i Lok pa Lubanga. Walubo lok me kwena maber ka waketo i tic i kwowa. Meno kwako keto pi Ker-ri bedo mukwongo i kwowa, lubo rwom me kwo ma atir pa Lubanga, ki tito lok me kwena maber me Ker pa Lubanga. (Mat. 6:33; 24:14) Kwako bene miyo kony bot omegi Kricito me cobo tic madongo ma gitye kwede.—Mat. 25:31-40.

18. I yo ma nining ma omegi Kricito ma kiwirogi gibiculo kwede romi mukene-ni pi kica ma gunyuto?

18 Lutic pa Lubanga ma kiwirogi cokcok-ki gibiculo “romi mukene” pi kony ma gumiyogi. (Jon 10:16) I yo ma nining? Ma peya lweny me Armagedon ocakke, kibitero jo 144,000 ducu i polo macalo cwec me cwiny ma pe gitwero to. I kare meno, gibibedo i kin mony me polo ma gibinginyo Gog kun gilaro “lwak dano mapol ata” ma gubedo jo pa Jehovah. (Yabo 2:26, 27; 7:9, 10) Ada, lwak dano mapol ata-ni gibibedo ki yomcwiny ni gimiyo kony bot lutic pa Jehovah ma kiwirogi i kare ma onongo pud gitye i lobo!

WATWERO MEDDE KI BEDO LUGEN NINING KIT MA AGIKKI DONG TYE KA NYIKO COK-KI?

19-20. Kadi bed watye ka kato ki pekki mapol, watwero medde ki bedo lugen nining kit ma Armagedon dong onyiko cok-ki?

19 I kare man me agikki ma kwo tek-ki, lutic pa Jehovah mapol gitye ka kanyo pekki mapol. Kadi bed kit meno, watwero kanyo kun wabedo ki yomcwiny. (Yak. 1:2-4) Gin acel ma twero konyowa aye lega ki cwinywa ducu. (Luka 21:36) Myero pe wagik ki lega keken ento wakwan lok pa Lubanga nino ducu dok walwodi, kun watamo matut i kom lok pa lunebi ma kwako karewa-ni. (Jab. 77:12) Ka watimo jami magi dok watiyo matek i tic me pwony, ci niyewa ki genwa bibedo matek!

20 Tam kong kit ma cwinyi bibedo yom kwede i kare ma nongo dong Babilon Madit pe dok lweny me Armagedon nongo dong otum woko! Ma dong pire tek loyo, go kong yomcwiny ma ibibedo kwede ma nongo dong dano ducu giworo nying Lubanga kacel ki twerone me loc! (Ejek. 38:23) Ada, Armagedon obedo kwena maber pi jo ma gingeyo Lubanga, giwinyo Wode, dok giciro nio wa i agikki.​—Mat. 24:13.

WER 143 Medde ki Tic, Kiyo Piny, ki Kuro

^ para. 5 Jo pa Jehovah dong gukuro Armagedon pi kare malac. I pwony man, wabinyamo gin ma Armagedon obedo, jami mogo ma bitimme ma peya Armagedon ocakke, ki kit ma waromo medde kwede ki bedo lugen ka agikki tye ka nyiko cok.

^ para. 71 LOK I KOM CAL: Jami me aura ma bitimme i wi lobo. Wan wabimedde ki (1) nywako i tic me pwony teke meno pud twere, (2) yubwa me kwan, ki dok (3) geno teko pa Lubanga me gwokowa.

^ para. 85 LOK I KOM CAL: Abili gitye ka yubbe me donyo tektek i gang pa Lukricitayo ma gigeno ni Yecu ki lumalaikane gingeyo gin ma tye ka timme.