Cit atir i jami ma tye

Cit atir ka ma nyuto lok ma tye iye

Lub Lanen pa Jehovah me Ngolo Kop Atir ki Timo Kica

Lub Lanen pa Jehovah me Ngolo Kop Atir ki Timo Kica

“Wungol kop kakare, wutim ber ki kica ngat man bot ominne.”​—JEKARIA 7:9.

WER: 21, 69

1, 2. (a) Yecu onongo winyo nining i kom Cik pa Lubanga? (b) Lupwonye cik ki Luparicayo onongo gitiyo ki Cik i yo marac nining?

YECU onongo maro Cik pa Moses. Meno pe miyo wabedo ki ur, pien Cik meno oa ki bot Wonne, Jehovah, Ngat ma onongo pire tek loyo i kwo pa Yecu. Baibul otito con i Jabuli 40:8 mar ma Yecu tye kwede pi Cik pa Lubanga ni: “Cwinya bedo yom me tiyo gin ducu ma imito, ai Lubanga; amako cikki dok agwoko tye i cwinya.” Yecu onyuto i lokke ki ticce ni Cik pa Lubanga tye atir, kelo adwogi maber, dok bicobbe kakare.​—Matayo 5:17-19.

2 Nen calo cwiny Yecu ocwer adada i kare ma oneno lupwonye cik ki Luparicayo gitiyo ki Cik pa Wonne i yo marac, kun giweko nen calo cik ma diyo dano. En owaco botgi ni: “Wumiyo dul acel me apar me malakwang ki toke ki okwerwu,” ma te lokke ni onongo giketo gingi me lubo gin ducu ma tye i Cik meno. Ci dong ngo ma onongo rac? Yecu otito ni: “Ento wutenyo lok ma pigi tego me cik woko, gin macalo ngolo kop atir, timo kica ki bedo jo ma tye ki niye.” (Matayo 23:23) Luparicayo onongo pe giniang pingo kimiyo Cik meno, dok onongo gitamo ni pigi tek loyo jo mukene. Ento Yecu onongo niang pingo Jehovah omiyo cik meno ki dok ngo ma cik magi ki acel acel nyuto i kom Jehovah.

3. Gin ango ma wabinyamo i pwony man?

3 Macalo Lukricitayo, pe mitte ni walub Cik pa Moses. (Jo Roma 7:6) Ci pingo Jehovah oweko kiketo Cik magi i Baibul? En mito ni waniang dok waket i tic “lok ma pigi tego’ ma nonge i Cik magi, nyo i yo macek, cik ma igi lac ma gitye iye. Me labolle, cik ma iye lac mene ma wapwonyo ki i yub me bedo ki gangi me laro lunek? I pwony mukato-ni, wapwonyo jami mapol ki i nyamo ngo ma myero lanek otim. I pwony man, wabipwonyo ngo ma gangi magi pwonyowa i kom Jehovah ki kit ma watwero poro kwede kite. Wabigamo lapeny adek: Gangi me laro lunek nyuto nining ni Jehovah lakica? Pwonyowa gin ango ma lubbe ki kit ma Lubanga neno kwede kwo? Ki dong nyuto nining kit ma en ngolo kwede kop atir? I nge nyamo lapeny magi ki acel acel, tem neno kit ma itwero lubo kwede lanen pa Woru me polo.​—Kwan Jo Epeco 5:1.

KABEDO KA MA GANGI ME LARO LUNEK ONONGO TYE IYE NYUTO KICA PA LUBANGA

4, 5. (a) Gin ango ma onong kitimo wek obed yot bot lanek dano me ngwec i gang me laro lunek, dok pingo? (b) Man pwonyowa gin ango i kom Jehovah?

4 Jehovah oketo yub wek o i gangi abicel me laro lunek-ki obed yot. En owaco bot Luicrael ni guyer gangi adek i loka kulu Jordan tungcel ki adek mukene tungcel. Pingo? Wek obed yot bot ngat ma oneko nek me o i gang acel i kin gangi magi. (Wel 35:11-14) Yo me cito i gangi magi onongo kiyubogi bedo maber. (Nwoyo Cik 19:3) Ma lubbe ki tekwaro pa Lujudaya, onongo kiketo lanyut i teng gudo me konyo lanek me nongo gangi magi. Kit macalo onongo gitye ki gangi me laro lunek i lobo Icrael, onongo pe mitte ni Laicrael mo ma cinge ocer ci oneko dano dok ongwec i lobo pa lurok pi laro kwone, ka ma en onongo twero nongo dic me woro lubange me goba.

5 Tam kong: Jehovah onongo omiyo cik ni myero kinek ngat ma oneko dano. Ento en bene onongo neno ni ngat ma pe oneko nek akaka onongo kica ki gwok. Ngat mo ma miyo tam i kom Baibul owaco ni: “Jami ducu onongo kitito ka maleng, i yo ma yot dok ma niange maber.” Jehovah pe obedo langol kop mager dok ma yenyo yo wek epwod luticce.​—Jo Epeco 2:4.

6. Tika Luparicayo onongo gilubo lanen pa Jehovah me timo kica? Tit kong.

6 Kitungcel, Luparicayo onongo gipe ki miti me timo kica bot jo mukene. Me labolle, ma lubbe ki tekwaro pa Lujudaya, Luparicayo onongo pe gitimo kica bot ngat mo ma otimo bal acel-li tyen makato adek. Me nyutone ni tamgi-ni onongo rac, Yecu otiyo ki lapor mo pa Laparicayo ma onongo tye ka lega i nget lajog mucoro. Laparicayo olego ni: “Lubanga, apwoyi pien an pe acalo jo mukene, lubuma, jo ma pe genne, lutim abor, pe bene acalo lajog-mucoro man.” Lapor pa Yecu-ni onongo te lokke ningo? Luparicayo onongo “gicayo jo mukene,” dok onongo gitamo ni pe mitte ni gitim kica bot jo mukene.​—Luka 18:9-14.

Tika iweko bedo yot bot jo mukene me kwayo kica ki boti? Bed ngat mamwol dok ma lok kwede yot (Nen paragraf 4-8)

7, 8. (a) Itwero lubo lanen pa Jehovah kun inyuto cwiny me mwolo nining? (b) Pingo myero wamwolle ka wamito ni wabed jo ma timo kica?

7 Lub lanen pa Jehovah, ento pe pa Luparicayo. Bed ngat ma timo kica. (Kwan Jo Kolocai 3:13.) Wek obed yot bot jo mukene me kwayo kica ki boti. (Luka 17:3, 4) Penye kekeni ni: ‘Tika atimo kica bot jo mukene oyotoyot kadi bed gucwero cwinya tyen mapol? Tika atye ki miti me dwoko kuc cen i kin wan ki ngat mo ma otimo gin marac i koma nyo ocwero cwinya?’

8 Wek watim kica, myero wabed jo mamwol. Luparicayo onongo gitamo ni gin dok pigi tek loyo jo mukene, pi meno, onongo pe gitye atera me timo kica bot jo mukene. Ento wan macalo Lukricitayo, myero wabed ki cwiny me mwolo kun “dano acel acel woro lawote macalo ngat madit loye,” dok wabedo atera me timmigi kica. (Jo Pilipi 2:3) Watwero penye ni: ‘Tika atye ka lubo lanen pa Jehovah kun anyuto cwiny me mwolo?’ Ka wamwolle, ci bibedo yot bot jo mukene me kwayo kica ki botwa ki bene me timmigi kica. Bed ngat ma timo kica oyotoyot ento ma kiniga pe mako oyotoyot.​—Latitlok 7:8, 9.

NYUT WORO PI KWO, WEK ‘ALII ME TO PE OBED I WI’

9. Jehovah okonyo Luicrael nining me niang ni kwo pire tek?

9 Tyen lok ma pire tek ma oweko Luicrael onongo gitye ki gangi me laro lunek aye wek pe gubed ki alii me onyo remo pa ngat ma pe ki bal. (Nwoyo Cik 19:10) Jehovah maro ni wabed kwo, dok en dag nek. (Carolok 6:16, 17) Macalo Lubanga ma lakica dok leng, en pe neno tim me nek tuku tuku, kadi ni pe kitimo akaka. Tye lok ada ni ka ngat moni cinge ocer ci oneko nek kitwero timme kica. Ento en myero kong otit ngo mutimme bot ludongo. Ka ludongo guniang ni en pe otimo akaka, ci latim bal-li myero obed i gang ma kiyubo pi lunek nio ka lalamdog oto. Meno tyen lokke ni lanek meno twero bedo kunnu pi kwone ducu. Yub man onongo nyuto bot Luicrael ducu kit ma kwo pire tek kwede. Wek gumi deyo bot Lami kwo, onongo mitte ni gutim jami ducu ma gitwero pe me keto kwo pa luwotgi ka mading.

10. Ki bot Yecu, lupwonye cik ki Luparicayo gunyuto nining ni pe gitero kwo pa jo mukene calo gin ma pire tek?

10 Lupwonye cik ki Luparicayo onongo dok gipat ki Jehovah, pien onongo pe gineno kwo pa jo mukene calo gin ma pire tek. Yecu owaco botgi ni: “Wumayo layab me ngeyo piny woko, kun wun kikomwu pe wudonyo iye, dok wugengo dano ma mito donyo iye bene!” (Luka 11:52) Lok pa Yecu-ni onongo tyen lokke ngo? Lupwonye cik ki Luparicayo onongo myero gutit Lok pa Lubanga bot dano dok gukonygi me nongo kwo ma pe tum. Ma ka meno, gin gutemme me gengo dano wek pe gulub kor Yecu, ma en aye “Won Kwo.” (Tic pa Lukwena 3:15) Ento onongo gitye ka tero dano i to. Lupwonye cik ki Luparicayo onongo gitye ki cwiny me awaka ki me woro, dok onongo pe giparo pi kwo pa dano. Meno tim marac dok ma pe nyuto mar wa ki acel!

11. (a) Lakwena Paulo onyuto nining ni eneno kwo kit ma Jehovah neno kwede? (b) Gin ango ma bikonyowa me bedo ki mit kom i ticwa me pwony calo Paulo?

11 Watwero lubo lanen pa Jehovah nining, kun wagwokke ki i lubo kit pa lupwonye cik ki Luparicayo? Watimo meno ka wanyuto woro i kom kwo dok watero calo gin ma pire tek. Lakwena Paulo otimo man ki tito kwena maber me Ker pa Lubanga bot jo mapol ki kerone ducu. Meno aye gin mumiyo en owaco ni: “Ka kwo pa ngat mo i kinwu orwenyo, aliine pe tye i wiya.” (Kwan Tic pa Lukwena 20:26, 27.) Ento tika Paulo otito kwena mere pien pe mito bedo ki alii nyo pien ni Jehovah owacce ni myero otitti? Pe. Paulo onongo maro dano. En onongo neno kwo calo gin ma pire tek adada, dok en onongo mito ni gunong kwo ma pe tum. (1 Jo Korint 9:19-23) Wan bene myero wanen kwo kit ma Jehovah neno kwede. En mito ni jo ducu gunguti wek gunong kwo. (2 Petero 3:9) Wek walub lanen pa Jehovah, myero wamar dano. Cwiny me kica bicuko cwinywa me tito kwena ki mit kom dok biminiwa yomcwiny ka watimo meno.

12. Pingo pire tek ni jo pa Lubanga gugwokke ki i awano?

12 Wek wanen kwo kit ma Jehovah neno kwede, myero wabed bene ki neno matir i kom jami ma kelo awano. Myero wadwo mutoka maber, dok wagwokke adada kadi watye ka gedo, ka yubo ka ma oballe, nyo cito i kabedo me worowa. Kwo pa dano kacel ki yot kom myero obed gin ma pire tek loyo gwoko cawa nyo cente. Lubangawa kare ducu timo jami matir, dok wamito ni wabed calo en. Makato ducu, luelda myero gutam pi gwoko kwogi kacel ki pa jo mukene. (Carolok 22:3) Ka laelda mo opoyo wi i kom cik ma lubbe ki kit ma myero igwokke kwede wek pe inong awano, myero ilubi. (Jo Galatia 6:1) Nen kwo kit ma Jehovah neno kwede, ci ‘alii me to pe bibedo i wi.’

NGOL KOP MA ‘LUBBE KI CIK MAGI’

13, 14. Ludongo pa jo Icrael onongo gitwero lubo lanen pa Jehovah me ngolo kop atir nining?

13 Jehovah ociko ludongo pa jo Icrael ni myero gulub lanenne kun gingolo kop atir. Mukwongo, onongo mitte ni ludongo gumok lok ada. Ci myero gutam matut i kom kit lanek-ki kacel ki tyen lok muweko en otimo gin meno, ki dong gin ma en otimo i kare mukato angec wek okonygi me moko tamgi kace myero gitimme kica. Ludongo myero bene guniang kace lanek-ki onongo deg ngat ma en oneko-ni ki ka en onongo mito nek ada. (Kwan Wel 35:20-24.) Ka lucaden mo tye, ci myero kinong olo aryo ma pud peya kingolo kop i wi lanek.​—Wel 35:30.

14 I nge niang jami ducu mutimme, ludongo myero gutam i kom ngat meno, ento pe i kom gin ma en otimo keken. Ludongo onongo myero gubed ki ryeko me niang matut i kom jami mogo kacel ki gin muweko peko meno otimme. Ma dong pire tek loyo, onongo myero gunong kony pa cwiny maleng pa Jehovah wek gulub lanenne me ryeko, kica, ki dong ngolo kop atir.​—Nia 34:6, 7.

15. Neno pa Yecu i kom lubalo onongo dok pat ki pa Luparicayo nining?

15 Luparicayo onongo pe gingolo kop ki cwiny me kica. Onongo giketo cwinygi tutwalle i kom gin ma labal otimo ma ka niang kit ngat meno. I kare ma Luparicayo mogo guneno Yecu ka cam i gang pa Matayo, gupenyo lupwonyene ni: “Pingo lapwonywu camo kacel ki lujog-mucoro ki lubalo?” Yecu odok iye botgi ni: “Jo ma komgi yot pe gimito daktar, ento kono jo ma komgi lit aye. Wuciti wupwonnye tyen lok man ni, ‘Amito kica pe lee me gitum.’ Pien pe abino ka lwongo jo ma kitgi atir, ento lubalo.” (Matayo 9:9-13) Tika Yecu onongo tye ka gengo nge lubalo? Pe kumeno. En onongo mito ni gungut i kom balgi. Meno obedo but kwena ma pire tek ma en obedo ka titone. (Matayo 4:17) Yecu onongo ngeyo ni “lujog-mucoro ki lubalo” mogo gimito loko kwogi. Onongo pe gitye gang pa Matayo ka cam mere keken. Onongo gitye kunu pien ni gubedo ka lubo kor Yecu. (Marako 2:15) Ki cwer cwiny, Luparicayo mapol onongo pe gineno dano kit ma Yecu onongo nenogi kwede. Onongo pe giye ni dano gitwero loko kwogi, dok onongo ginenogi calo lubalo ma gen mo pe pigi. Gin onongo dok gipat adada ki Jehovah ma lakica dok ngolo kop atir!

16. Gin ango ma myero luelda ma gitye i komitti ma ngolo kop gutemme me niang?

16 Luelda i kare-ni bene myero gulub lanen pa Jehovah ma “maro ngolo kop atir.” (Jabuli 37:28) Mukwongo, myero ‘guyeny te lok moni motmot’ me moko kace bal otimme ada. Ka bal otimme, ci gilubo tam ma nonge i Baibul me moko gin me atima. (Nwoyo Cik 13:12-14) Luelda ma gitye i komitti ma ngolo kop, myero guket tek me nenone ka ngat ma otimme bal tye ka nyuto cwiny me ngut nyo pe. Man pol kare pe yot. Cwiny me ngut kwako kit ma latim bal-li neno kwede bal ma en otimo-ni ki gin ma tye i cwinye. (Niyabo 3:3) Latim bal myero ongut pi balle ka wek kitimme kica. *​—Nen lok ma tye i tere piny.

17, 18. Luelda gitwero ngeyone nining ni ngat moni ongut ki cwinye ducu? (Nen cal ma tye i pot karatac 15.)

17 Jehovah gin ki Yecu gingeyo gin ma ngat moni tye ka tamone ki kit ma en winyo kwede pien gin gineno cwiny dano. Ento luelda pe gitwero neno cwiny dano. Ci dong ka itye laelda, itwero ngeyo ka ngat moni ongut i kom balle nining? Me acel, leg pi ryeko kacel ki niang matut. (1 Luker 3:9) Me aryo, ti ki Lok pa Lubanga kacel ki buke ma wanongo ki bot lagwok ot ma lagen wek okonyi me neno apokapoka ma tye i kin “wangcwiny me lobo” ki “wangcwiny ma Lubanga miyo” ma en aye cwiny me ngut me ada. (2 Jo Korint 7:10, 11) Nen kit ma Baibul tito kwede kit pa jo ma gungut ki ma pe gungut, ci item niang maber kit ma giwinyo kwede, tamgi ki dong kitgi.

18 Me adek tam i kom ngat meno, pe i kom gin ma en otimo-ni keken. Pingo en tye kit meno? Pingo en omoko tam mogo kit meno? Peko ango ma en tye ka wok ki iye kacel ki gorone? Baibul otito con ni Yecu, ma en aye lawi kacokke pa Lukricitayo “pe bingolo kop pi gin ma en neno anena ki wange, nyo kadi ki ngolo kop pi lok ma en winyo awinya ki ite; ento en bingolo kop pa lucan atir, dok bingolo kop atir pi jo mamwol me lobo.” (Icaya 11:3, 4) Wun luelda, Yecu ocimowu me gwoko kacokkene, dok en bikonyowu me ngolo kop atir dok ki cwiny me kica. (Matayo 18:18-20) Watye ki yomcwiny madit pien watye ki luelda ma giparo piwa! Gin bene gikonyowa me ngolo kop atir ki me nyuto cwiny me kica i kinwa.

19. Pwony mene ma wanongo ki i yub me bedo ki gangi me laro lunek ma imito ketone i tic?

19 Cik pa Moses tye “ki ngec ki lok ada kikome.” Pwonyowa lok madok i kom Jehovah kacel ki cikke ma igi lac. (Jo Roma 2:20) Gangi me laro lunek ma kitito pire i Cik-ki pwonyo luelda kit me ‘ngolo kop kakare,’ ki dok pwonyo wan duc me nyuto “ber ki kica” bot luwotwa. (Jekaria 7:9) Kadi bed ni pe mitte ni walub Cik pa Moses, ento Jehovah pud pe olokke. Ngolo kop atir ki cwiny me kica pire pud tek bote adada. Obedo mot madit me woro Lubanga ma kit meno. Wapor wunu kite mamwonya magi dok wanong gwok ki bote!

^ para. 16 Nen “Lapeny pa Lukwan Bukkewa” i Watchtower, me Sektemba 15, 2006, pot karatac 30.