Cit atir i jami ma tye

Cit atir ka ma nyuto lok ma tye iye

Gen Jehovah Lubanga Ma Gwoko “Cawa Ki Kare”

Gen Jehovah Lubanga Ma Gwoko “Cawa Ki Kare”

Gen Jehovah Lubanga Ma Gwoko “Cawa Ki Kare”

“En aye ma loko cawa ki kare me cwir nyo oro, en aye ma kwanyo luker woko ki i kergi ci keto luker manyen me leyo ka tyengi.”​—DAN. 2:21.

IN IROMO GAMONE NINGO?

I yo ango ma ginacweya kacel ki lok pa lunebi ma gucobbe ginyuto kwede ni Jehovah obedo Ngat ma Gwoko Cawa Adada?

Ngeyo ni Jehovah obedo Lubanga ma gwoko “cawa ki kare” cuko cwinywa me timo gin ango?

Pingo jami ma gitimme i lobo kacel ki pulan pa dano pe twero loko yub pa Jehovah?

1, 2. Gin ango ma nyuto ni Jehovah ngeyo cawa maber adada?

 LUBANGA JEHOVAH omiyo wacon jami ma gikonyo me ngeyo cawa ma peya en ocweyo dano. I nino me angwen me cwecce, Lubanga owaco ni: “Wek gin ma ryeny obed i kom pete me polo me poko dyeceng ki dyewor, ki me bedo ginanena ma nyuto kare ki nino ki mwaka.” (Acak. 1:14, 19, 26) Ma lubbe ki miti pa Jehovah, lok meno ocobbe kakare.

2 Nio wa tin, ludiro me cayan pud peya gitwero tito gin ango ma cawa obedo. Buk me encyclopaedia mo acel waco ni “Cawa tye i kin jami ma niang i kome tek loyo aloya i lobo-ni.” Bukki omedde ni: “Pe tye ngat mo ma twero wacone atir atir gin ma cawa obedo.” Ento, lok kom cawa pe yelo wi Jehovah, en ngeyo maber adada. Man pe tye me ur pien en aye “Oketo polo, . . . En [aye] ocako tic me keto lobo.” Jehovah bene aye ‘cakke con i acakki piny, onyuto kit ma gin man bitimme kwede, ki kit ma bigik kwede bene.’ (Ic. 45:18; 46:10) Dong wabinyamo jami aryo ma gitwero jingo niyewa i kom Jehovah kacel ki Baibul. Gibinyuto botwa ni Jehovah en aye Ngat ma Gwoko Cawa Adada, dok bene bicobo cikkene i karene kikome. Jami magi gin aye (1) jami ma Jehovah ocweyogi ki dong (2) lok pa lunebi ma gucobbe wacon.

GINACWEYA JINGO NIYEWA I KOM NGAT MA GWOKO CAWA ADADA

3. Ginacweya mogo ma i dan polo gilubo cawa i wange litap nining?

3 Gwoko cawa bene twero nen i kom ginacweya mogo ma dano romo nenogi ki wanggi. Me labolle, jami ma gitye i dan polo calo lakalatwe, ceng, ki dwegi-gu kit ma giwoto kwede gilubo cawa litap i wange. Kit ma giwoto kwede konyo dano me byeko cawa ki kare dok bene konyo luwot i kin piny. Jehovah​—Ngat ma Oketo “jami magi ma gigwoko cawa-ni” dok gitiyo maber tutwal-li​—“tekone dwong twatwal” dok opore me nongo pakwa.​—Kwan Icaya 40:26.

4. Kit ma ginacweya makwo gilubo kwede cawa nyuto ryeko pa Lubanga nining?

4 Jami makwo bene gwoko cawa i wange kikome litap. Kit ma yadi ki lee gibedo ka nya kwede, giti, gito, dok matinone gileyo ka tyengi, timme ma lubbe ki cawa ma tye i komgi. Winyi mapol gingeyo maber adada kare ma myero gidak kwede ki dok gidwog cen. (Jer. 8:7) Wan bene watye ki cawa i komwa, dok cawa man tiyo dyeceng ki dyewor. Ka watuk ki dege i lobbe mapat pat ma nongo cawa ma kunnu pat ki mewa, komwa tero kare me ngiyo ki cawa me lobbe magi. Ki lok ada, labol magi ma ginyuto kit ma ginaketa gilubo kwede cawa-ni, nyuto teko ki ryeko pa Lubanga ma gwoko “cawa ki kare.” (Kwan Jabuli 104:24.) Eyo, Ngat ma Gwoko Cawa Adada-ni en aye matek dok ryek loyo ducu. Watwero bedo ki niye ni en romo cobo gin ducu ma tye i mitine!

LOK PA LUNEBI MA GUCOBBE I KARENE KIKOME JINGO NIYE

5. (a) I yo ango ma watwero ngeyo kwede gin ma tye i anyim? (b) Gin ango mumiyo Jehovah twero nyuto jami ma bitimme kacel ki cawagi?

5 Jami ma Jehovah ocweyogi pwonyowa jami mapol madok i “kit pa Lubanga ma onongo pe nen” ento, pe miyo lagam pi lapeny calo, Anyim pa dano mono tye nining? (Rom. 1:20) Me nongo lagamme, omyero wangi gin ma Lubanga onyuto i Baibul. Ka wangiyo maber, wanongo lok pa lunebi ma gucobbe i karene kikome! Jehovah pud twero nyuto jami ma bitimme anyim pien en neno jami ma tye anyim maber adada. Medo i kom meno bene, gin ma Ginacoya tittiwa timme i wang cawane kikome pien Lubanga Jehovah twero weko jami timme ma lubbe ki yubbe kacel ki cawane.

6. Gin ango ma nyuto ni Jehovah mito ni waniang kit ma lok pa lunebi me Baibul gucobbe kwede?

6 Jehovah mito ni jo ma giwore guniang lok pa lunebi ma i Ginacoya wek gunong adwogi maber ki iye. Kadi bed Lubanga pe neno cawa i kit pa dano, ka en owaco ni gin moni bitimme i karene kikome, watwero niang ka waneno kit ma en oloko kwede. (Kwan Jabuli 90:4.) Me labolle, buk me Niyabo oloko i kom “lumalaika angwen” ma “giyubogi pi kare meno kikome, pi cawa meno, i nino meno, i dwe-nu me mwaka meno”​—man obedo kit ma kipoko kwede cawa dok watwero niang iye. (Yabo. 9:14, 15) Kwano lok pa lunebi ma gucobbe i karene kikome myero ojing niyewa i kom Lubanga ma gwoko “cawa ki kare” ki dong Lokke. Kong dong wanenu labol mogo manok nok.

7. Cobbe pa lok pa lanebi Jeremia madok i kom Jerucalem ki Juda nyuto nining ni Jehovah tye Ngat ma Gwoko Cawa Adada?

7 Mukwongo, kong dok wadwoku tamwa angec i cencwari me abiro K.M.P. “I mwaka me angwen me loc pa Yekoyakim wod pa Yocia kabaka me Juda, lok pa Rwot obino bot Jeremia ma okemo jo Juda ducu.” (Jer. 25:1) Jehovah oloko wacon pi turo Jerucalem kacel ki tero Lujudaya ma gibedo i Juda i opii i lobo Babilon. Ki kunnu “gibibedo i te loc pa Nebukadnejar kabaka me Babilon pi mwaka pyerabiro kulu.” Lulweny pa Babilon guturo Jerucalem i mwaka 607 K.M.P., dok bene Lujudaya ma gibedo i Juda kiterogi i Babilon. Ento mono gin ango ma myero otimme ka mwaka 70 otum? Jeremia oloko ni: “Rwot [Jehovah] owaco kuman ni, ‘ka mwaka pyerabiro ma gimiyo ki Babilon dong otum, ci an abilimowu, abicobo cikkena piwu ci abikwanyowu adwokowu cen i kabedo man.’” (Jer. 25:11, 12; 29:10) Lok pa lanebi-ni ocobbe litap i wange​—i mwaka 537 K.M.P. i kare ma jo Media ki Percia gugonyo Lujudaya woko ki i opii i Babilon.

8, 9. I yo ango ma lok pa lanebi Daniel ma lubbe ki bino pa Meciya kacel ki keto Ker-ri i polo nyuto ni Jehovah aye Lubanga ma gwoko “cawa ki kare”?

8 Kong dok wanenu lok mukene pa lanebi madok i kom jo pa Lubanga i kare macon. Ma onongo odong kine ka mwaki aryo ma peya Lujudaya gua ki i Babilon, Lubanga otito kun tiyo ki lanebi Daniel ni Meciya bibino i nge mwaki 483, cakke ma lok bicito kwede pi roco Jerucalem odoco. Kabaka me Media ki Percia omiyo twero i mwaka 455 K.M.P. Lacen ma dong oromo mwaki 483 kikome​—i mwaka 29 K.M.​—kiwiro Yecu me Najaret ki cwiny maleng i kare me nongo batijane ci odoko Meciya. *​—Nek. 2:1, 5-8; Dan. 9:24, 25; Luka 3:1, 2, 21, 22.

9 Kong i nen maber gin ma Ginacoya otito i kom Ker-ri. Lok pa lunebi me Baibul onyuto ni kibiketo Ker pa Meciya i polo i mwaka 1914. Me nyuto bute mogo, kimiyo “gin ango ma binyuto” dwogo pa Yecu, i kare ma gibolo kwede Catan woko ki i polo, dok adwogine bibedo can malit atika i lobo. (Mat. 24:3-14; Yabo. 12:9, 12) Medo i kom meno, lok pa lunebi onongo tye ka nyuto mwaka 1914 kikome​—ma nongo dong “kare pa Lurok ocobbe kakare” dok Ker-ri nongo dong ocakke loc i polo.​—Luka 21:24; Dan. 4: 10-17. *

10. Jami ango ma gitye i anyim dok gibitimme i cawane kikome?

10 Gin ma tye anyim aye “twon can madit atika” ma Yecu otito pire wacon-ni. I nge meno bibedo Locce me Mwaka Alip acel. Pe tye akalakala mo, pien jami magi gibicobbe i karene kikome. I kare ma Yecu tye i lobo, Jehovah onongo dong oketo “nino meno ki cawa meno” ma myero jami magi gucobbe iye.​—Mat. 24:21, 36; Yabo. 20:6.

‘TI KI KARE MA TYE I YO MABER’

11. Ngeyo ni watye ka kwo i kare me agikki myero ogudwa nining?

11 Ngeyo ni Ker-ri dong ocako loc ki bene ni watye ka kwo i “kare me agik[ki]” myero ogudwa nining? (Dan. 12:4) Jo mapol gineno ni pinye gire tye ka doko rac medde ameda ento pe giniang ni jami magi tye ka cobo lok pa lunebi me Baibul ma lubbe ki kare me agikki. Gin gitamo ni nino mo lobo bigik woko nyo gigeno ni tute pa dano twero kelo ‘kuc ki piny mukwe mot.’ (1 Jo Tec. 5:3) Ento wan kono? Ka dong waye ni wadonyo matut i kare me agikki me lobo pa Catan-ni, mono pe myero watute me tic ki kare mudong-ngi me tic pi Lubanga ma gwoko “cawa ki kare” wek wakony jo mukene me ngeyo en? (2 Tem. 3:1) Omyero wamok tam me ryeko ma lubbe ki kit ma myero wati kwede ki kare ma watye kwede.​—Jo Epeco 5:15-17.

12. Gin ango ma watwero pwonyone ki i lok pa Yecu i kom Nua?

12 ‘Tic ki kare ma tye i yo maber’ pe yot i lobo man mupong ki jami ma dwoyo tam pa dano-ni. Yecu ociko ni: “Kit macalo ceng otimme i kare pa Nua, bitimme kit meno bene i kare me dwogo pa Wod pa dano.” Pinye onongo tye nining i kare pa Nua? Onongo kiwacigi con ni kibityeko lobo me karegi-ca woko. I kare meno dano ma kitgi raco gibimwony woko i pii aluka ma bipong i lobo. Macalo “latit lok me kit ma atir,” Nua otito ki tekcwiny kwena pa Lubanga bot jo ma gukwo i karene ca. (Mat. 24:37; 2 Pet. 2:5) Ento gin ‘gucamo, gumato dok awobe ki anyira gunyomme, . . . Pe gumedo ki ngeyo gin mo nio ka pii aluka opong, ci omologi woko ducu.’ Pi meno, Yecu ociko lulub kore ni: “Wun bene wubed ma wuyubbe, pien Wod pa dano bibino i cawa ma nongo pe wutamo pire.” (Mat. 24:38, 39, 44) Omyero wabed calo Nua, ento pe calo jo ma gukwo i karene ca. Gin ango ma bikonyowa wek wabed ma wayubbe?

13, 14. Gin ango ma ka wiwa opo iye ci bikonyowa me tic ki cwinywa ducu pi Jehovah ka nongo wakuro dwogo pa Wod pa dano?

13 Kadi bed pe wangeyo cawa ma Wod pa dano bidwogo iye, omyero wiwa opo ni Jehovah obed Ngat ma Gwoko Cawa Adada. Jami ma timme i lobo-ni kacel ki pulan pa dano pe gudo kit ma En oketo kwede cawa me cobo yubbe. Jehovah aye moko awene ma gin moni myero otimme iye ki dong adwogine wek ocob mitine. (Kwan Daniel 2:21.) Ki lok ada, Carolok 21:1 wacciwa ni: “Rwot [Jehovah] aye ma loyo cwiny kabaka, macalo kulu ma mol, en loko piine mol cito ka ma en mito.”

14 Jehovah twero miyo jami mogo timme wek yub ma mege ocobbe dok i cawa ma mitte kikome. Alokaloka madongo ma gitimme i lobo-ni gitye ka cobo lok pa lunebi, tutwalle ma lubbe ki tito kwena maber me Ker-ri i wi lobo lung. Tam kong i kom gin ma obedo ka timme i lobbe ma onongo gamente pa luloc aconya ki mogo ma lonyogi ducu gamente aye loyogi. Jo manok keken aye onongo gitamo ni alokaloka twero timme i gamentegi oyotoyot. Macalo adwogi me alokaloka mutimme-ni, lok me kwena maber dong kitye ka titone i lobbe ma onongo yam gigengo ticwa woko iye. Dong omyero watute ki kerowa ducu me tic ki kare ma tye-ni ki cwinywa ducu me tic pi Lubanga ma gwoko “cawa ki kare.”

NYUT NIYE I KOM KIT MA JEHOVAH MOKO KI CAWA

15. Wan waromo nyuto niyewa nining ma lubbe ki alokaloka ma timme i dul pa Jehovah?

15 Bedo ka medde anyim ki tito kwena me Ker i kare man me agikki-ni pe yot ka pe watye ki gen i kom kit ma Jehovah moko kwede cawane. Kit ma pinye bedo ka lokke kwede twero weko kiketo alokaloka i kit ma waloko kwede dano wek gudok lupwonnye pa Yecu. Dul pa Jehovah twero bedo ka kelo alokaloka ma lubbe ki kit ma myero wati kwede ticwa macalo lutit kwena me Ker-ri. Wanyuto niyewa i kom Lubanga ma gwoko “cawa ki kare” ka wajolo alokaloka ma kit meno kun watiyo ki cwinywa ducu i te loc pa Wode, “lawi lwak muye en.”​—Ep. 5:23.

16. Pingo watwero bedo ki niye ni Jehovah twero miniwa kony i kare ma mitte kikome?

16 Jehovah mito ni waleg kun wagene i yo ducu ni ‘ebikonyowa i kare ma mitte.’ (Ibru 4:16) Pe itamo ni man nyuto ni en maro wan ducu ki acel acel? (Mat. 6:8; 10:29-31) Niyewa nen ka maleng ka kare ki kare walego bot Jehovah pi nongo kony dok bene watimo jami ma rwatte ki legawa kun walubo tirane. Medo i kom meno bene, wiwa pe wil me lega pi luye luwotwa.

17, 18. (a) Gin ango ma Jehovah cok timone i kom lumonene? (b) Owic ango ma myero wagwokke kwede?

17 Man pe dok obedo kare me ‘bedo ki niye magoro’; ento, obedo kare ma myero niyewa omedde ameda odok tek. (Rom. 4:20) Catan kacel ki luticce gitye ka tute me juko tic ma Yecu omiyo bot Lulub kore ma wan bene watye i kingi-ni. (Mat. 28:19, 20) Kadi bed Catan tye ka kelo ayelayela, wangeyo ni Jehovah tye “Lubanga makwo, ma en Lalar pa jo ducu, ento makatone pa jo ma ye Yecu.” En “ngeyo laro dano ma gilworo Lubanga ki i ayelayela ma giomo kwede cwinygi.”​—1 Tem. 4:10; 2 Pet. 2:9.

18 Jehovah dong cok kelo agikki me lobo man marac me kare-ni. Kadi bed pe ginyuto botwa jami ducu kacel ki awene kikome ma gin man bitimme iye, wangeyo ni i wang cawane kikome, Kricito bityeko lumone pa Lubanga woko wek twero me loc pa Jehovah ongene. Pi meno dok bibedo bal madit adada ka pe wangeyo “cawa ki kare” ma watye ka kwo iye-ni! Wageno ni wabitimo gin ducu ma watwero wek pe wapot i owic me bedo ki tam ni “jami ducu tye i kit ma yam gitye kwede i acakki keto lobo.”​—1 Tec. 5:1; 2 Pet. 3:3, 4.

‘BED KI CWINY ME KURO LUBANGA’

19, 20. Pingo omyero wabed ki cwiny me kuro Jehovah?

19 I kin yub mukwongo pa Jehovah pi dano, tye iye pwonyo lok kome kacel ki cwecce mamwonya pi naka. Latitlok 3:11 waco ni: “En oketo jami ducu maber i karegi kikome; dok oketo dano me ngeyo kare mukato angec ki kare ma pud tye anyim, ento kadi kumeno dano pe twero ngeyo gin ma Lubanga otiyo nia i acakki nio i agikki.”

20 Cwinywa yom pien Lubanga pe oloko yubbe pi dano! (Mal. 3:6) Lubanga “pe tye ki alokaloka mo, dok tipo ma nyuto lokene bene pe.” (Yak. 1:17) Yubbe pe cung i kom yo ma dano gitiyo kwede me ngeyo cawa, calo wire pa lobo-gu. Jehovah tye “Lubanga ma bedo nakanaka.” (Jab. 90:2) Pi meno omyero wabedu ki cwiny me ‘kuro Lubanga ma lalarwa.’ (Mika 7:7) Ki lok ada, “Wubed tek, dok wubed ma cwinywu nwang, wun jo ma wukuro Rwot [Jehovah]!”​—Jab. 31:24.

[Lok ma tye piny]

[Peny me Kwan]

[Cal ma tye i pot karatac 21]

Daniel obedo ki niye ni lok ma a ki bot Jehovah wang ma gucobbe

[Cal ma tye i pot karatac 23]

In mono itiyo ki kare ma itye kwede me timo mitti pa Jehovah?