Cit atir i jami ma tye

Cit atir ka ma nyuto lok ma tye iye

Tika Watti ki Jehovah Tye Matek?

Tika Watti ki Jehovah Tye Matek?

“Wunyik cok bot Lubanga, ci en bene binyiko cok botwu.”​—YAK. 4:8.

1. Pingo watwa ki Jehovah myero obed matek?

 TIKA itye Lacaden pa Jehovah ma dong onongo batija? Ka tye kumeno, ci itye ki gin mo ma pire tek adada​—wat maber ki Lubanga. Pe lobo pa Catan-ni keken aye ma mito balo wat meno ento roc ma watye kwede bene. Man aye peko ma Lukricitayo ducu gitye ka wok ki iye. Pi meno, watwa ki Jehovah myero obed matek adada.

2. Wan waromo jingo watwa ki Jehovah nining?

2 Watti ki Jehovah mono tye matek? Tika imito jingone wek obed matek? Yakobo 4:8 tito gin ma myero itim ni: “Wunyik cok bot Lubanga, ci en bene binyiko cok botwu.” Ka nongo watimo jami mogo me nyikke cok bot Lubanga, en bene binyikke cot botwa. Ka watimo man kare ki kare, ci man bijingo wat ma tye i kinwa ki Jehovah motmot. Macalo adwogine, wat man bijing doko matek. Man konyowa me bedo ki gen ma Yecu onongo tye kwede i kare ma en owaco ni: ‘Ngat ma oora en me ada, an angeye.’ (Jon 7:28, 29) Ento, ngo kikome ma iromo timone wek inyikke cok bot Jehovah?

In iromo kubbe ki Lubanga nining? (Nen paragraf me  3)

3. Wan watwero kubbe ki Jehovah nining?

3 Bedo ka kubbe ki Jehovah kare ki kare pire tek ka wamito nyikke cok bote. In itwero kubbe ki Lubanga nining? Me labolle, in i kubbe ki laremi ma tye ka mabor nining? Ka pe gin mo, wucoyo waraga dok wugoyo cim i kinwu pol kare. I loko ki Jehovah ka ibedo ka lega bote kare ki kare. (Kwan Jabuli 142:2.) Dok bene iweko Jehovah loko kwedi ka ikwano Baibul dok ilwodo lok iye kare ki kare. (Kwan Icaya 30:20, 21.) Pi meno, kong dong wanenu kit ma yo aryo magi gijingo kwede wat i kinwa ki Jehovah wek obed matek liking.

JEHOVAH LOKO KWEDI KA IKWANO BAIBUL

4, 5. Jehovah loko kwedi nining ka i kwano Baibul? Mi labol acel.

4 Labongo akalakala, in iye ni Baibul obedo lok pa Lubanga pi dano ducu. Ento Baibul tika tito kit ma in itwero nyikke kwede cok bot Jehovah? Baibul tittiwa. Ento tito nining? Ka ikwano Baibul kare ki kare, ket cwinyi i kom kit ma ijolo kwede gin ma itye ka kwanone-ni. Dok bene tam matut i kom kit ma iromo keto lok ma itye ka kwanone-ni i tic. Ka itimo kumeno, ci nongo itye ka weko Jehovah loko kwedi kun tiyo ki Lokke. Man weko ibedo ki wat macok kwede.​—Ibru 4:12; Yak. 1:23-25.

5 Me labolle, kwan dok ilwod lok ma Yecu owaco ni “pe wukan lonyo piwu kenwu i lobo.” Ka iwinyo ki i cwiny ni dong ityeko keto Jehovah tye mukwongo i kwoni, ci ibiniang ni en tye ki pwoc madit i komi. Ki tungcel bene, ka itamo ni myero idwok rwom me kwoni lapiny wek iket cwinyi i tic me Ker-ri, ci Jehovah dong okonyi me niang ka ma in iromo yubone wek inyikke cok bote.​—Mat. 6:19, 20.

6, 7. (a) Kwano Baibul gudo marwa pi Jehovah kacel ki marre piwa nining? (b) Ngo ma myero wanen ni wacobo ka watye ka kwano Baibul?

6 Kwano Ginacoya pe tito botwa keken ka ma myero wayub i yo me cwiny. Ento bene weko wabedo ki pwoc madit i kom Jehovah pi jami mapol ma otimo kacel kite mabeco ma weko wamarre ki cwinywa ducu. Dok ka marwa pi Lubanga woto ki dongo, ci marre piwa bene bedo matek, ma weko wabedo ki wat macok kwede.​—Kwan 1 Jo Korint 8:3.

7 Ento, wek wanyikke cok bot Jehovah, pire tek ni wakwan Baibul pi tyen lok matir. Jon 17:3 waco ni: ‘Man en kwo ma pe tum, ni ginge in Lubanga acel me ada, ki Yecu Kricito ma yam ioro.’ Pi meno, mittiwa pe myero obedo mere me nongo ngec i kom Lubanga keken ento omyero ‘wange’ Jehovah maber macalo Dano Adana.​—Kwan Nia 33:13; Jab. 25:4.

8. (a) Ngo ma jo mukene gitamo ma lubbe ki yo ma Jehovah otero ki Ajaria kit ma kitito kwede i 2 Luker 15:1-5? (b) Bedo ki ngec i kom kit ma Jehovah timo ki jami weko wabedo labongo akalakala nining?

8 Ka wamedde ki ngeyo Jehovah macalo Laremwa macok adada, ci pe wabibedo ki par ka Baibul pe otito botwa tyen lok mumiyo en otimo gin moni. Me labolle, gin ango ma ibitimo ma lubbe ki kit ma Jehovah otero kwede Kabaka Ajaria me Juda? (2 Luker 15:1-5) Nge ni kadi bed “lwak pud gumedde ki tumo gitum ki wango odok eceta i wang jogi ma i wi godi,” Ajaria “obedo ka tiyo gin ma nen atir i wang Rwot [Jehovah].” Kadi bed kumeno, “Rwot [Jehovah] ocako pwodo kabaka, ci odoko ladobo nio wa i nino me tone.” Pingo? Baibul pe otito. Tika man myero owek wabed ki par nyo wapenye kekenwa ka ce Jehovah opwodo Ajaria labongo bal mo? Pe wabitimo meno ka watye ki ngec muromo ma lubbe ki kit ma Jehovah timo kwede ki jamine. Man kwako bedo ki ngec ni Jehovah kare ducu pwodowa “maberber.” (Jer. 30:11) Ngec ma kit meno cuko cwinywa ni kadi bed pe wangeyo gin mumiyo Jehovah opwodo Ajaria, ento pud wabedo ki gen ni yo ma En ngolo ki kop tye atir.

9. Ngec mukene ango ma konyowa me niang gin mumiyo Jehovah oweko two dobo omako Ajaria?

9 Ma lubbe ki lok man, tye ngec mukene mapol ma kimiyo i Baibul. Kabaka Ajaria onongo bene kingeyo macalo Kabaka Ujia. (2 Luker 15:7, 32) Ngec mukene ma tye i 2 Tekwaro 26:3-5, 16-21 konyowa me niang ni kadi bed Ujia otimo gin matir i wang Jehovah pi kare mo, ento lacen en “obedo ki cwiny me wakke i iye, ma okelo can i kome kene.” Pien obedo ki cwiny me awaka, en otemme me tiyo tic ma lulamdog aye myero gutim. Lulamdog pyeraboro wiye acel guwacce ni otimo bal dok bene gutemo jukke. Ento Ujia ojolo lokgi-ni nining? En onyuto atir ka maleng ni edoko dano ma lawaka. ‘Kiniga omake’ matek i kom lulamdog. Man aye gin mumiyo Jehovah oweko two dobo omake!

10. Pingo pe mitte ni wange tyen lok mumiyo Jehovah timo gin moni, dok waromo bedo ki gen ni Jehovah kare ducu timo gin matir nining?

10 Pwony ma pire tek ango ma wanongo? Ket kong ni pe kiminiwa ngec matut i Lok pa Lubanga ka iporo ki lok mukene ma nongo kicoyogi macego cego? Tika ibibedo ki cwiny me penye kekeni ka ce Lubanga timo jami i yo ma atir? Nyo kece ibitamo ni Baibul tye ki ngec muromo piwa ma weko wabedo ki gen ni Jehovah kare ducu timo jami matir, ma tere ni en aye moko ni gin moni ber nyo rac? (Nwo. 32:4) Ka wamedde ki ngeyo Jehovah macalo Dano Adana, man weko marwa ki pwocwa pi ticce ma en timo dongo ma weko pe dong wamito ni otit botwa jami ducu ma en timo. Bed ki gen ni pwoc ma kit meno dongo ma rwatte ki kero ma i keto ikwan piri keni ki dok lwodo lok i kom kit ma Lubanga kubbe kwede kwedi kun tiyo ki Lokke. (Jab. 77:12, 13) Macalo adwogine, wat i kin in ki Jehovah bidongo bedo matek adada!

LEGA MIYO ILOKO KI JEHOVAH

11-13. In ingeyo nining ni Jehovah winyo lega? (Nen cal ma tye i pot karatac 19.)

11 Lega nyikowa cok bot Jehovah. Wapakke, wapwoye, ki dok bene wayenyo tirane. (Jab. 32:8) Ento, wek watti ki Jehovah omok matek, myero ibed ki niye ni en winyo legani.

12 Jo mogo gitamo ni lega obedo gin mo ma kweyo cwinywa wek wawiny maber. Giwaco ni ka i tamo ni kigamo legani, meno nongo te lokke ni itute me keto lokki i tic, iniang pekoni dok iketo cwinyi me cobone. Mapat ki nongo adwogi maber ki i lega, ci dong i ngeyo nining ni Jehovah gamo legani ma ilego ki cwiny ducu?

13 Tam kong i kom lok man: Ma peya Yecu obino i lobo, en oneno dok oniang kit ma Jehovah gamo kwede ki lega pa Luticce. Lacen, i kare ma Yecu tye ka tiyo ticce me pwony i lobo kany, en otiyo ki lega me tito bot Wonne me polo kit ma ewinyo kwede ki i cwinye. Tika en onongo romo timo meno kun lego i dyewor lung ka onongo en ngeyo ni Jehovah pe biwinyo legane? (Luka 6:12; 22:40-46) Tika en onongo obipwonyo lupwonnyene me lega ka onongo en ngeyo ni lega obedo gin mo ma kweyo cwiny keken? Ada, Yecu onongo ngeyo ni lega obedo yo me kubbe ki Jehovah. I nino mo acel, Yecu owaco bot Wonne ni: “Apwoyi pien dong iwinya. An angeyo con ni iwinya kare ducu.” Wan bene waromo bedo ki gen ni Jehovah ‘gamo lega.’​—Jon 11:41, 42; Jab. 65:2.

14, 15. (a) Adwogi maber ango ma wanongo ka walego pi gin moni ma wamito? (b) Lega okonyo laminwa mo acel nining me jingo watte ki Jehovah?

14 Ka ilego pi gin ma imito kikome, ci ibibedo ki gen ni Jehovah bigamo legani kadi bed ni lagamme pe twero nen atir atir. Ka Jehovah ogamo legani, man biweko ingeyo ni en tye ada. Medo i kom meno, ibinyikke cok bot Jehovah ka itito bote jami ducu ma i cwinyi.

15 Nen kong gin mutimme i kom Kathy. * Kadi bed ni en onongo cito i ticwa me pwony kare ki kare ento en onongo pe nongo mitte. En otito ni: “Onongo pe amaro ticwa me pwony. I kom lok, an onongo ada pe amaro. I kare ma aweko dog tic, laelda mo owacca ni aromo tic macalo painia marii; en bene omiya fom me bedo painia marii. I ngeye, amoko tamme me doko painia, ento bene acako lega nino ducu wek Jehovah okonya me maro ticwa me pwony.” Jehovah tika ogamo legane? En owaco ni: “Man dong mwakana me adekke ma atye ka tic macalo painia. Macalo adwogine, acwalo cawa malac i ticwa me pwony dok bene apwonyo jami mapol ki bot lumege mukene ma okonya me dongo dirona i miyo caden. I kareni, amaro ticwa me pwony adada. Ma dong pire tek loyo aye ni watta ki Jehovah tye matek makato kare mukato angec.” Ada, lega pa Kathy-ni okonye me bedo ki wat matek ki Jehovah.

OMYERO WACOB KATALAWA

16, 17. (a) Ngo ma omyero watim wek wamedde ki jingo watwa ki Jehovah? (b) Gin ango ma wabinyamo i pwony ma lubo man?

16 Dongo wat macok ki Jehovah obedo gin ma watimo pi kare me kwowa ducu. Omyero watim jami mogo ma weko wanyiko cok bot Lubanga wek en bene onyikke cok botwa. Pi meno, wakwan wunu Baibul dok waleg kare ki kare wek wakubbe ki Lubanga. Macalo adwogine, watwa ki Jehovah bidongo bedo matek medde ameda dok ki kony ma mege wabiciro atematema.

Wadongo wat macok ki Jehovah pi kare me kwowa ducu (Nen paragraf me 16, 17)

17 Ento i kine mukene, atematema moni pud romo medde kadi bed waleg bot Jehovah nino ki nino. I kare ma kit meno, genwa i kom Jehovah romo doko goro. Man weko wacako penye kekenwa ka ce ada Jehovah winyo legawa nyo watye ki wat macok kwede. Ka wacako winyo kumeno, gin ango ma romo konyowa me bedo ki gen ni watwa ki Jehovah tye matek? Pwony ma lubo bigamo lapeny man.

^ para. 15 Nyinge kiloko.