NIHEWI KƐ YIHEWI BIƆ KE
Ke I Hɛɛ Je Mi Bami Enyɔ ɔ, Mɛni Blɔ Nɔ Ma Gu Kɛ Kpa?
Be komɛ ɔ, Mawu sɔmɔli komɛ susuɔ he ke ji se nami ngɛ he kaa a kɛ Baiblo sisi tomi mlaahi ma tsu ní. (La 73:2, 3) Eko ɔ, a ma bɔni níhi nɛ e kɛ Yehowa mlaa kɔ we ɔ peemi, nɛ ngɛ jamɛ a be ɔ mi nɔuu hu ɔ, a maa laa su yaya nɛ ɔ nɔ konɛ a kɛ sisi nyɛmimɛ kpahi kaa a ngɛ Yehowa sɔmɔe.
A to munyu nɛ ɔ he blɔ nya konɛ e ye bua nihi nɛ a ngɛ si fɔfɔɛ nɛ ɔ mi nɛ a suɔ kaa a ma tsake ɔ.
Ngɛ munyu nɛ ɔ mi ɔ
Ke nɔ ko hɛɛ je mi bami enyɔ ɔ, mɛni e tsɔɔ?
Je mi bami enyɔ nɛ nɔ ko maa hɛɛ ɔ tsɔɔ kaa ke e kɛ e juami bi nɛ a bui Yehowa mlaa a tue ngɛ ɔ, e peeɔ níhi nɛ e le kaa a dɛ; se ke e ngɛ nyɛmimɛ nɛ a ngɛ asafo ɔ mi ɔ a kpɛti ɔ, e bua peeɔ e ní kaa e suɔ nɛ e sɔmɔ Yehowa. E ngɛ kaa nɔ́ nɛ o ngɛ si himi enyɔ mi, nɛ ngɛ si himi nɛ ɔ eko fɛɛ eko mi ɔ, nɔ́ ko ngɛ nɛ́ o ngɛ nɔ lae.
“Ke o hɛɛ je mi bami enyɔ ɔ, o kɛ nɔ́ ko ngɛ nihi nɛ o jeɔ je mi bami enyɔ nɛ ɔmɛ eko fɛɛ eko kpo kɛ tsɔɔ ɔ laae, lɔ ɔ he ɔ, a li nɔ tutuutu nɛ o ji. E ji anɔkuale kaa ke o hɛɛ je mi bami enyɔ ɔ, o ngɛ nɔ fɛɛ nɔ sisie.”—Erin.
Anɛ o le lo? Ke nɔ ko hɛɛ je mi bami enyɔ ɔ, e tsɔɔ hu kaa nɔ ɔ peeɔ ní komɛ ngɛ laami mi nɛ́ e le kaa Yehowa kplɛɛ we nɔ.
“Benɛ i ye jeha 14 ɔ, i bɔni ajuama bɔmi he fonihi kɛ videohi hyɛmi ngɛ Intanɛti ɔ nɔ. Ke i kɛ nihi ngɛ ɔ, i peeɔ ye ní kaa i hiee ajuama bɔmi he videohi kɛ fonihi, se ngɛ ye tsui mi lɛɛ i le kaa ye bua jɔ he.”—Nolan.
Baiblo sisi tomi mlaa: “Nɔ ko be nyɛe maa pee nyɔguɛ kɛ ha nyɔmtsɛmɛ enyɔ; ejakaa ke e ná we nɔ kake he ninyɛ nɛ e suɔ nɔ kpa a, lɛɛ e maa mɛtɛ nɔ kake he nɛ e ma kua nɔ kpa a.”—Mateo 6:24.
Anɛ ke i hɛɛ je mi bami enyɔ ɔ, lɔ ɔ tsɔɔ kaa i ji nɔmlɔ yaya lo?
Pi jã ji sane ɔ. Ngɛ anɔkuale mi ɔ, ni komɛ fia a pɛɛ si kaa a kɛ Baiblo sisi tomi mlaahi be ní tsue. Se anɛ jã nɛ e ji ngɛ o blɔ fa mi lo? Aloo yi mi tomi kpa komɛ kaa nɔ́ nɛ nyɛɛ se nɛ ɔmɛ a he je nɛ o peeɔ o ni jã:
O yeɔ gbeye kaa o maa je ekpa ngɛ o juami bi a kpɛti.
O susu kaa níhi fuu ngɛ nɛ o kɛ o sukuu bi ɔmɛ tsuo nyɛ bua jɔ he pe bɔ nɛ e ji ngɛ nyɛmimɛ nɛ o kɛ mɛ ngɛ asafo ɔ mi ɔ a blɔ fa mi ɔ.
O susu kaa o be nyɛmi ɔ nɛ o kɛ maa ye Mawu mlaa amɛ tsuo a nɔ.
“I susu kaa nihewi kɛ yihewi nɛ a baa a je mi ngɛ blɔ enyɔ nɔ ɔ bua jɔɔ ke a ngɛ nihi nɛ a kɛ je mi bami he mlaahi nɛ ngɛ Baiblo ɔ mi ɔ tsu we ní ɔ a kpɛti, ejakaa a suɔ nɛ ke nɔ́ ko ngɛ nɔ yae ɔ, a na kaa mɛ hu a piɛɛ he, ke e hi jio e hí jio.”—David.
Ngɛ anɔkuale mi ɔ, o kɛ níhi nɛ wa tu a he munyu nɛ ɔmɛ be nyɛe ma je o nya kaa lɔ ɔ he je nɛ o hɛɛ je mi bami enyɔ ɔ. Se, e ha nɛ wa na kaa nimli kpakpahi po ma nyɛ maa ba a je mi ngɛ blɔ yaya nɛ ɔ nɔ. Ke o kɛ si fɔfɔɛ ko kaa jã kpe hyɛ ɔ, mɛni o ma nyɛ maa pee?
Ke i hɛɛ je mi bami enyɔ ɔ, mɛni blɔ nɔ ma gu kɛ kpa?
1. Mo susu bɔ nɛ o ngɛ o je mi bae ha amlɔ nɛ ɔ he. Mo bi o he ke: ‘Anɛ nɔmlɔ nɛ i suɔ kaa ma ji tutuutu ji nɛ ɔ lo? Ke i tsa nɔ jã a, mɛni maa je bɔ nɛ i ngɛ ye je mi bae ha a mi kɛ ba?’
Baiblo sisi tomi mlaa: “Nɔ nɛ le ní naa yayami nɛ ma . . . , se kuasia lɛɛ e kɛ yayami ɔ ya kpee, nɛ e naa e mi nɔ́.”—Abɛ 27:12.
2. Moo ye anɔkuale. O kɛ o fɔli aloo o huɛ ko nɛ e nane pi si nɛ e buɔ Yehowa mlaa a nɛ́ susu sane ɔ he. A bua maa jɔ kaa o ba a ngɔ konɛ a ye kɛ bua mo. Nɛ a bua maa jɔ kaa o suɔ nɛ o pee nɔ́ nɛ da!
“Ye tɔmihi nɛ ma tu a he munyu kɛ tsɔɔ ni kpahi ɔ ji nɔ́ ko nɛ e he waa ha mi wawɛɛ, se ke i pee jã a, i naa kaa ye he mi jɔɔ mi wawɛɛ.”—Nolan
Baiblo sisi tomi mlaa: “Nɔ nɛ laa e yayamihi a nɔ ɔ, e yɛ nɔ. Se nɔ nɛ jajeɔ e he yayami, nɛ e kpaa yayami peemi ɔ, a maa na lɛ mɔbɔ.”—Abɛ 28:13.
3. Moo kplɛɛ nɔ́ nɛ e maa je mi kɛ ba a nɔ. Mo kai kaa, ke o kɛ nɔ́ ko laa o fɔli aloo asafo ɔ, e he maa wa kaa a ma he mo maa ye. Enɛ ɔ he je ɔ, o fɔli ɔmɛ aloo asafo mi nikɔtɔma amɛ kɛ nya tsimi komɛ ma nyɛ maa fɔ o nɔ. Moo kplɛɛ nɔ́ nɛ maa je mi kɛ ba a nɔ, nɛ o fia o pɛɛ si kaa o maa ba o je mi saminya ngɛ “anɔkuale yemi mi ngɛ nɔ́ fɛɛ nɔ́ mi” kɛ je lɔ ɔ se kɛ yaa.—Hebri Bi 13:18.
Baiblo sisi tomi mlaa: “Bu ga womi tue, nɛ o ha a tu mo slɔmi munyu, konɛ o na nile nɛ o kɛ bu o he hwɔɔ se.”—Abɛ 19:20.
4. Mo ná nɔ mi mami nɛ mi wa kaa Yehowa suɔ mo. Akɛnɛ Yehowa suɔ wɔ he je ɔ, e le nɔ́ fɛɛ nɔ́ nɛ wa peeɔ. Lɔ ɔ, ke o hɛɛ je mi bami enyɔ ɔ, e le, nɛ e haoɔ lɛ. Se kɛ̃ ɔ, ‘akɛnɛ e susuɔ o he’ he je ɔ, e pee klaalo kaa e maa ye bua mo konɛ o dla o blɔ ɔmɛ.—1 Petro 5:7.
Baiblo sisi tomi mlaa: ‘Yehowa hɛngmɛ ngɛ je ɔ tsuo he; nihi nɛ yeɔ lɛ anɔkuale ɔ, e woɔ mɛ he wami.’—2 Kronika 16:9.