1-2. Ke a ngɛ nihi baptisie ɔ, mɛni yaa nɔ, nɛ mɛni he e sa nɛ o susu?

 ANƐ o na nɛ a ngɛ nihi baptisie hyɛ lo? Loko a maa baptisi mɛ ɔ, a biɔ mɛ sane enyɔ komɛ, nɛ a kɛ nɔ mi mami haa sane bimi nɛ ɔmɛ a heto. Wa naa kaa a weku li kɛ a huɛmɛ a bua jɔɔ wawɛɛ. Ke a ngɛ kpo jee ngɛ nyu ɔ mi ɔ, nyɛmimɛ ɔmɛ gbɔɔ a dɛ mi, nɛ o naa kaa a bua jɔ wawɛɛ. Ngɛ je kɛ wɛ ɔ, nihi akpehi abɔ jɔɔ a he nɔ ha Yehowa Mawu nɛ a baptisiɔ mɛ nɛ a ba peeɔ e we Odasefohi.

² Anɛ mo hu o suɔ nɛ a baptisi mo lo? Ke o ngɛ hlae nɛ a baptisi mo ngɛ je yaya nɛ mi ɔ, lɛɛ o sa yi je mi wawɛɛ, ejakaa lɔ ɔ tsɔɔ kaa o ngɛ ‘Yehowa se blɔ hlae.’ (La 14:1, 2) Wa wa jio, wa wɛ jio, ní kasemi nɛ ɔ kɔɔ wɔ tsuo wa he. Ní kasemi nɛ ɔ maa wo wɔ nihi nɛ a baptisi wɔ momo ɔ he wami konɛ waa ya nɔ nɛ wa sɔmɔ Yehowa daa. Wa sɔmɔɔ Yehowa ngɛ yi mi tomihi fuu a he je. Wa ma susu yi mi tomi nɛ ɔmɛ a kpɛti etɛ he.

3. Mɛni he je nɛ Yehowa sɔmɔli suɔ anɔkuale kɛ nɔ́ nɛ da a? (La 119:128, 163)

³ Yehowa fã e we bi kaa a “suɔ anɔkuale.” (Zak. 8:19) Yesu hu wo e kaseli ɔmɛ he wami kaa a pee nɔ́ nɛ da. (Mat. 5:6) Enɛ ɔ tsɔɔ kaa e sa nɛ o bɔ mɔde wawɛɛ nɛ o pee nɔ́ nɛ da, kɛ nɔ́ kpakpa ngɛ Mawu hɛ mi. Anɛ o suɔ anɔkuale kɛ nɔ́ nɛ da lo? Wa he ye kaa o suɔ. Enɛ ɔ he ɔ, o hiɔ lakpa yemi kɛ ní yayami kɛ yi wu tso ní peepee. (Kane La 119:128, 163.) Ke nɔ ko yeɔ lakpa a, lɔ ɔ tsɔɔ kaa e ngɛ Satan nɛ ji je ɔ nɔ yelɔ ɔ kasee. (Yoh. 8:44; 12:31) Oti kake nɛ Satan kɛ ma e hɛ mi ji kaa e maa gbe Yehowa Mawu biɛ klɔuklɔu ɔ he guɛ. Kɛ je benɛ Satan tsɔ atuã kɛ si Yehowa ngɛ Eden abɔɔ ɔ mi tɔɔ nɛ e bɔni Mawu he lakpa munyuhi gbɛmi kɛ ngɛ fĩae. Satan tsɔɔ kaa Yehowa ji Nɔ Yelɔ nɛ e foɔ lɛ pɛ e nɔ́ mi, nɛ e yeɔ lakpa nɛ e kɛ nɔ́ kpakpa laa  adesahi. (1 Mose 3:1, 4, 5) Loloolo ɔ, Satan ngɛ Yehowa he lakpa munyuhi gbɛe kɛ ngɛ fĩae, nɛ lɔ ɔ haa nɛ nihi naa Yehowa kaa yiwutsotsɛ. Satan ma nyɛ ma ha nɛ nihi nɛ a ‘sume anɔkuale’ yemi ɔ nɛ a pee níhi nɛ dɛ kɛ yi wu tso níhi.​—Rom. 1:25-31.

4. Mɛni Yehowa pee kɛ tsɔɔ kaa lɛ ji “Mawu anɔkualetsɛ” ɔ? (Hyɛ foni ɔ hulɔ.)

⁴ Yehowa ji “Mawu anɔkualetsɛ,” enɛ ɔ he ɔ, e jeɔ suɔmi mi nɛ e tsɔɔ nihi nɛ a suɔ lɛ ɔ anɔkuale ɔ. (La 31:5) Enɛ ɔ yeɔ bua mɛ nɛ a yeɔ a he ngɛ Satan lakpa tsɔɔmi ɔmɛ a he. Jehanɛ hu ɔ, Yehowa tsɔɔ e sɔmɔli kaa a ye anɔkuale nɛ a pee nɔ́ nɛ da, enɛ ɔ haa nɛ nihi buɔ mɛ nɛ a ngɛ tue mi jɔmi. (Abɛ 13:5, 6) Kɛ je benɛ o bɔni Baiblo ɔ kasemi ɔ, anɛ mo hu o na kaa e ngɛ jã pee ha mo lo? O kase kaa Yehowa mlaa amɛ yeɔ bua ha adesahi tsuo, nɛ mo nitsɛ hu o piɛɛ he. (La 77:13) Enɛ ɔ he ɔ, o suɔ kaa o maa pee nɔ́ nɛ da ngɛ Mawu hɛ mi. (Mat. 6:33) Jehanɛ hu ɔ, o suɔ nɛ nihi nɛ a le anɔkuale ɔ, bɔ nɛ pee nɛ a le kaa nɔ́ nɛ Satan de ngɛ Yehowa wa Mawu ɔ he ɔ ji lakpa. Mɛni blɔ nɔ o maa gu kɛ pee jã?

5. Mɛni o ma nyɛ maa pee kɛ tsɔɔ kaa o suɔ anɔkuale kɛ nɔ́ nɛ da?

⁵ Bɔ nɛ o baa o je mi ha a ma nyɛ maa tsɔɔ kaa o ngɛ dee ke: “I he we Satan lakpa munyu ɔmɛ yi, mohu ɔ, i suɔ anɔkuale ɔ. I ngɛ hlae nɛ Yehowa nɛ pee ye Nɔ Yelɔ, lɔ ɔ he ɔ, i suɔ nɛ ma pee nɔ́ nɛ da ngɛ e hɛ mi.” Mɛni blɔ nɔ o maa gu kɛ pee jã? Moo sɔle nɛ o jɔɔ o he nɔ kɛ ha Yehowa. Ngɛ jamɛ a sɔlemi ɔ mi ɔ, mo de lɛ ke o suɔ nɛ o sɔmɔ lɛ daa. Lɔ ɔ se ɔ, ha nɛ a baptisi mo kɛ ma nɔ mi. Ke o suɔ anɔkuale kɛ nɔ́ nɛ da a, lɔ ɔ maa wo mo he wami konɛ o ha nɛ a baptisi mo.

6. Ngɛ La 45:4 ɔ nya a, mɛni ji yi mi tomi komɛ a he je nɛ e sa nɛ waa suɔ Yesu Kristo?

⁶ Mɛni he je nɛ o suɔ Yesu Kristo ɔ? Mo kadi yi mi tomi komɛ a he je nɛ o suɔ lɛ ɔ. Baiblo ɔ de ke: “Yaa ye kunimi ngɛ o we agboje ɔ mi; Moo hi o we okpɔngɔ ɔ nɔ ngɛ anɔkuale kɛ he si bami kɛ dami he je, nɛ o hiɔ nine ma tsu ní gbeyegbeyehi.” (La 45:4, NW) Yesu suɔ anɔkuale, e peeɔ nɔ́ nɛ da, nɛ e baa e he si hulɔ. Enɛ ɔ he ɔ, ke mo hu o suɔ anɔkuale kɛ nɔ́ nɛ da a, lɔ ɔ tsɔɔ kaa o suɔ Yesu Kristo. Ke o susu níhi nɛ ya nɔ ngɛ Yesu si himi mi ɔ  he ɔ, o maa na kaa e pee kã nɛ e fã anɔkuale ɔ he, nɛ e pee nɔ́ nɛ da. (Yoh. 18:37) Mɛni Yesu pee kɛ tsɔɔ kaa e baa e he si?

7. Mɛni nɛ o bua jɔ he ngɛ Yesu he si bami ɔ he?

⁷ Yesu pee nɔ hyɛmi nɔ́ kpakpa kɛ tsɔɔ kaa e baa e he si. Kaa nɔ hyɛmi nɔ́ ɔ, ke e pee nɔ́ ko ɔ, e ngɔɔ yi jemi ɔ kɛ haa e Tsɛ ɔ, se pi lɛ nitsɛ e he. (Maak. 10:17, 18; Yoh. 5:19) Kɛ Yesu he si bami ɔ haa nɛ o nuɔ he ha kɛɛ? Atsinyɛ jemi ko be he kaa lɔ ɔ ha nɛ o suɔ lɛ nɛ o nyɛɛɔ e se. Mɛni he je nɛ Yesu baa e he si ɔ? E baa e he si ejakaa e suɔ e Tsɛ ɔ nɛ́ e baa e he si ɔ, nɛ e kaseɔ lɛ. (La 18:35, NW; Heb. 1:3) E ngɛ heii kaa akɛnɛ Yesu jeɔ Yehowa su ɔmɛ kpo pɛpɛɛpɛ he je ɔ, lɔ ɔ ha nɛ o hɛ kɛ su e he.

8. Mɛni he je nɛ wa bua jɔ kaa Yesu ji wa Matsɛ ɔ?

⁸ Wa bua jɔ kaa Yesu ji wa Matsɛ ejakaa lɛ ji Nɔ Yelɔ nɛ e sa. Yehowa nitsɛ lɛ tsɔse e Bi ɔ, nɛ e hla lɛ kaa e ye matsɛ. (Yes. 50:4, 5) Mo susu bɔ nɛ Yesu je suɔmi mi nɛ e ngɔ e he kɛ sã afɔle ha a he hu nɛ o hyɛ. (Yoh. 13:1) Akɛnɛ Yesu ji o Matsɛ he je ɔ, e sa nɛ o suɔ lɛ wawɛɛ. Yesu tsɔɔ kaa nihi nɛ a suɔ lɛ niinɛ ɔ yeɔ e mlaa amɛ a nɔ. E tsɛɔ mɛ ke e huɛmɛ. (Yoh. 14:15; 15:14, 15) E ji he blɔ ngua nɛ wa ná kaa waa kɛ Yehowa Bi ɔ maa pee huɛ.

9. Mɛni blɔ nɔ nɛ Kristofohi a baptisimi ɔ ngɛ kaa Kristo nɔ́ ɔ?

⁹ Famihi nɛ Yesu kɛ ha e se nyɛɛli ɔmɛ a kpɛti kake ji kaa a ha nɛ a baptisi mɛ. (Mat. 28:19, 20) Lɛ nitsɛ e pee enɛ ɔ he nɔ hyɛmi nɔ́. Yesu baptisimi ɔ je ekpa ngɛ e se nyɛɛli ɔmɛ a nɔ́ ɔ he ngɛ blɔ komɛ a nɔ. (Hyɛ daka nɛ ji, “ Slɔɔto Nɛ Ngɛ Yesu Baptisimi ɔ Kɛ E Se Nyɛɛli Ɔmɛ A Baptisimi ɔ Mi.”) Se ngɛ blɔ komɛ a nɔ hu ɔ, a je a sibi. Benɛ a baptisi Yesu ɔ, e ngɔ e he kɛ ha kaa e maa pee e Tsɛ ɔ suɔmi nya ní. (Heb. 10:7) Jã nɔuu kɛ̃ nɛ ke Kristo se nyɛɛli ha nɛ a baptisi mɛ ɔ, lɔ ɔ tsɔɔ heii kaa a jɔɔ a he nɔ kɛ ha Yehowa Mawu. Kɛ je jamɛ a be ɔ mi kɛ yaa a, a ngɔɔ a juɛmi kɛ maa Yehowa suɔmi nya ní nɛ a maa pee ɔ nɔ, se pi mɛ nitsɛmɛ suɔmi nya ní. Enɛ ɔ tsɔɔ kaa a ngɛ a Nyɔmtsɛ ɔ nɔ hyɛmi nɔ́ ɔ se nyɛɛe.

10. Mɛni he je nɛ e sa nɛ suɔmi nɛ o ngɛ ha Yesu ɔ nɛ e wo mo he wami nɛ o ha nɛ a baptisi mo ɔ?

¹⁰ O he ye kaa Yesu ji Yehowa Bi kake too, nɛ o bua jɔ kaa lɛ ji Matsɛ nɛ Mawu hla kaa e ye wa nɔ. Jehanɛ hu ɔ, o le kaa Yesu baa e he si nɛ e kaseɔ e Tsɛ ɔ pɛpɛɛpɛ. O kase hu kaa e ha nihi nɛ hwɔ ngɛ mɛ yee ɔ niye ní, nɛ e wo nihi nɛ a kɔni mi jɔ̃ ɔ a bua, nɛ e tsa hiɔtsɛmɛ po. (Mat. 14:14-21) O na bɔ nɛ e plɛɔ kɛ nyɛɛɔ e we asafo ɔ hɛ mi ha mwɔnɛ ɔ. (Mat. 23:10) O le hu kaa akɛnɛ lɛ ji Mawu Matsɛ Yemi ɔ nya Matsɛ he je ɔ, e maa pee níhi fuu ha wɔ hwɔɔ se. Mɛni o maa pee kɛ tsɔɔ kaa o suɔ lɛ? Lɔ ɔ ji kaa o maa nyɛɛ e nɔ hyɛmi nɔ́ ɔ se. (Yoh. 14:21) O ma nyɛ maa je jã peemi sisi kɛ gu o he nɔ nɛ o maa jɔɔ kɛ ha Yehowa nɛ o ma ha nɛ a baptisi mo ɔ nɔ.

11. Mɛni ji yi mi tomi titli he je nɛ e he hia kaa o ha nɛ a baptisi mo ɔ?

¹¹ Mɛni ji yi mi tomi titli he je nɛ e he hia kaa o ha nɛ a baptisi mo ɔ? Yesu tsɔɔ nɔ́ nɛ he hia pe kulaa ngɛ Mawu kita amɛ a kpɛti. E de ke: “E sa nɛ o suɔ Yehowa o Mawu ɔ kɛ o tsui tsuo kɛ o susuma tsuo kɛ o juɛmi tsuo kɛ o he wami tsuo.” (Maak. 12:30) Anɛ jã ji bɔ nɛ o suɔ Mawu lo?

12. Mɛni he je nɛ o suɔ Yehowa a? (Hyɛ foni ɔ hulɔ.)

¹² Wa ngɛ yi mi tomihi fuu a he je nɛ e sa nɛ waa suɔ Yehowa. Kaa nɔ hyɛmi nɔ́ ɔ, o ba nu sisi kaa Yehowa ‘ngɔ nɛ wami tsuo  je,’ nɛ lɛ nɛ e ha wɔ “nike ní kpakpa fɛɛ nike ní kpakpa, kɛ nike ní nɛ hi kɛ pi si fɛɛ nike ní nɛ hi kɛ pi si.” (La 36:9; Yak. 1:17) Ní kpakpahi tsuo nɛ o ngɛ ɔ je wa Mawu nɛ e suɔ wɔ, nɛ e haa nɔ nɔ́ faa a ngɔ.

13. Mɛni he je nɛ kpɔmi nɔ́ ɔ ji nike ní nɛ se be ɔ?

¹³ Kpɔmi nɔ́ ɔ ji nike ní nɛ se be nɛ Yehowa kɛ ha wɔ. Mɛni he je nɛ wa ma nyɛ ma de jã a? Mo susu huɛ bɔmi gbagbanii nɛ ngɛ Yehowa kɛ e Bi ɔ a kpɛti ɔ he nɛ o hyɛ. Yesu de ke: “Tsɛ ɔ suɔ mi” nɛ “i suɔ Tsɛ ɔ.” (Yoh. 10:17; 14:31) Huɛ bɔmi nɛ ngɛ Yehowa kɛ Yesu a kpɛti ɔ mi wa wawɛɛ ejakaa a hi si jeha ayɔ akpehi abɔ. (Abɛ 8:22, 23, 30) Mo susu bɔ nɛ e maa dɔ Mawu wawɛɛ ha benɛ e ngmɛ blɔ nɛ e Bi ɔ na nɔ́ nɛ e gbo ɔ. Yehowa suɔ adesahi tsuo wawɛɛ, nɛ mo hu o piɛɛ he. Enɛ ɔ he ɔ, e je suɔmi mi nɛ e ngɔ e Bi nɛ e suɔ lɛ ɔ kɛ sã afɔle bɔ nɛ pee nɛ o kɛ ni kpahi nɛ ná neneene wami. (Yoh. 3:16; Gal. 2:20) Enɛ ɔ ji yi mi tomi titli he je nɛ e sa nɛ waa suɔ Mawu ɔ nɛ.

14. Mɛni ji oti nɛ se be nɛ o kɛ ma nyɛ maa ma o hɛ mi?

¹⁴ Suɔmi nɛ o ngɛ ha Yehowa a mi ba wa wawɛɛ ejakaa o kase e he ní babauu. Atsinyɛ jemi ko be he kaa o suɔ nɛ o hɛ kɛ su e he wawɛɛ amlɔ nɛ ɔ, nɛ o ma nyɛ maa pee jã kɛ ya neneene hulɔ. E jeɔ mi mi jɔmi mi nɛ e woɔ mo he wami konɛ o ha nɛ e bua nɛ jɔ. (Abɛ 23:15, 16) O ma nyɛ  maa ngɔ o ní peepee kɛ o munyu tumi kɛ tsɔɔ kaa o suɔ nɛ e bua nɛ jɔ. Ke o baa o je mi saminya a, lɔ ɔ tsɔɔ kaa o suɔ Yehowa niinɛ. (1 Yoh. 5:3) Enɛ ɔ ji oti nɛ se be nɛ o kɛ ma nyɛ maa ma o hɛ mi.

15. Mɛni o ma nyɛ maa pee kɛ tsɔɔ kaa o suɔ Yehowa?

¹⁵ Mɛni o ma nyɛ maa pee kɛ tsɔɔ kaa o suɔ Yehowa? Kekleekle ɔ, e sa nɛ o je blɔ nɛ o sɔle ha Yehowa nɛ ji anɔkuale Mawu ɔ, nɛ o de lɛ kaa o suɔ nɛ o pee lɛ pɛ e suɔmi nya ní. (La 40:8) Lɔ ɔ se ɔ, e sa nɛ o ha nɛ a baptisi mo kɛ ma nɔ mi kaa o jɔɔ o he nɔ kɛ ha Yehowa. Kaa bɔ nɛ wa susu he kɛ sɛ hlami ngɛ ní kasemi nɛ ɔ mi ɔ, ligbi nɛ a maa baptisi mo ɔ maa pee bua jɔmi ligbi nɛ sa kadimi wawɛɛ kɛ ha mo. Kɛ je lɔ ɔ se ɔ, o maa pee nɔ́ nɛ Yehowa suɔ, se pi nɔ́ nɛ o suɔ. (Rom. 14:8; 1 Pet. 4:1, 2) Eko ɔ, o ma susu kaa e ji yi mi kpɔ ngua ko nɛ e sa kaa o mwɔ, nɛ e ji anɔkuale. Se ke o nyɛ nɛ mwɔ jamɛ a yi mi kpɔ ɔ, e ma ha nɛ o bua maa jɔ wawɛɛ. Ngɛ mɛni blɔ nɔ?

16. Ngɛ La 41:12 ɔ nya a, mɛni Yehowa maa pee ha nihi nɛ a sɔmɔɔ lɛ ɔ?

¹⁶ Yehowa haa nɔ nɔ́ pe nɔ fɛɛ nɔ. Ke o ha lɛ nɔ́ ko ɔ, e ma ha mo pe bɔ nɛ o ha lɛ ɔ po. (Maak. 10:29, 30) Ngɛ je yaya nɛ ɔ mi po ɔ, Yehowa ma ha nɛ o bua maa jɔ nɛ o tsui maa nɔ o mi. Ke o ha nɛ a baptisi mo ɔ, pi lɔ ɔ ji nyagbe. Kpaako o je Yehowa sɔmɔmi sisi. Bua jɔmi sane ji kaa o ma nyɛ maa ya nɔ ma sɔmɔ Yehowa nɛ ji o Tsɛ nɛ ngɛ suɔmi ɔ kɛ ya daa, nɛ suɔmi nɛ ngɛ o kɛ lɛ nyɛ kpɛti ɔ mi maa wa be fɛɛ be. Ngɛ anɔkuale mi ɔ, o maa hi si kɛ ya neneene kaa bɔ nɛ Yehowa hu ngɛ kɛ yaa neneene ɔ.​—Kane La 41:12.

17. Mɛni nɛ Yehowa be eko nɛ o ma nyɛ ma ha lɛ?

¹⁷ Ke o jɔɔ o he nɔ kɛ ha Yehowa nɛ o ha nɛ a baptisi mo ɔ, e ji he blɔ nɛ o ná kaa o ma ha o Tsɛ ɔ nɔ́ ko nɛ he jua wa wawɛɛ. Lɛ nɛ e ha mo ní kpakpahi tsuo nɛ o ngɛ nɛ haa nɛ o bua jɔɔ ɔ. Se mo hu nɔ́ ko ngɛ nɛ Nɔ nɛ bɔ hiɔwe kɛ zugba a be eko nɛ o ma nyɛ ma ha lɛ. Lɔ ɔ ji suɔmi mi nɛ o maa je kɛ sɔmɔ lɛ nɛ o maa ye lɛ anɔkuale.  (Hiob 1:8; 41:11; Abɛ 27:11) Enɛ ɔ ji nɔ́ nɛ hi pe kulaa nɛ o ma nyɛ maa pee ngɛ o si himi mi. Ngɛ anɔkuale mi ɔ, suɔmi nɛ o ngɛ kɛ ha Yehowa a ji yi mi tomi titli he je nɛ e sa kaa o ha nɛ a baptisi mo.

18. Mɛni sanehi o ma nyɛ ma bi o he?

¹⁸ Kɛ ba si hiɛ ɔ, ‘Anɛ o ma ha nɛ a baptisi mo lo?’ Mo pɛ lɛ o ma nyɛ ma ha sane bimi nɛ ɔ heto. E maa hi kaa o ma bi o he ke, ‘Mɛni i ngɛ mlɛe loko ma ha nɛ a baptisi mi?’ (Níts. 8:36) Anɛ o kai yi mi tomihi etɛ he je nɛ e sa nɛ o ha nɛ a baptisi mo nɛ wa susu he kɛ sɛ hlami ɔ lo? Kekleekle ɔ, o suɔ anɔkuale kɛ nɔ́ nɛ da. Mo bi o he ke, ‘Anɛ i ngɛ be nɛ adesahi tsuo maa tu anɔkuale, nɛ a maa pee nɔ́ nɛ da a blɔ hyɛe lo?’ Enyɔne, o suɔ Yesu Kristo. Mo bi o he ke, ‘Anɛ i suɔ nɛ Mawu Bi ɔ nɛ pee ye Matsɛ lo? Anɛ i suɔ nɛ ma kase lɛ lo?’ Etɛne ɔ ji kaa o suɔ Yehowa. Enɛ ɔ ji nɔ́ ko nɛ he hia wawɛɛ. Lɔ ɔ he ɔ, mo bi o he ke, ‘Anɛ i suɔ nɛ ma sɔmɔ Yehowa konɛ ma ha nɛ e bua nɛ jɔ lo?’ Ke o ha sane bimi nɛ ɔmɛ a heto ke ee ɔ, lɛɛ mɛni o ngɛ mlɛe loko o ha nɛ a baptisi mo?​—Níts. 16:33.

19. Mɛni he je nɛ e sɛ nɛ o gbla o nane si ngɛ baptisimi he ɔ? Mo ha enɛ ɔ he nɔ hyɛmi nɔ́. (Yohane 4:34)

¹⁹ Ke o ngɛ o nane si gblae ngɛ baptisimi he ɔ, lɛɛ mo susu nɔ́ he tomi nɔ́ nɛ Yesu kɛ tsu ní ɔ he. (Kane Yohane 4:34.) Mo kadi kaa Yesu ngɔ e Tsɛ ɔ suɔmi nya ní nɛ e maa pee ɔ kɛ to niye ní he. Mɛni he je? Ejakaa wɔ tsuo wa hia niye ní. Yesu le kaa nɔ́ fɛɛ nɔ́ nɛ Yehowa deɔ wɔ ke waa pee ɔ maa hi ha wɔ. Yehowa sume nɛ waa pee nɔ́ ko nɛ maa ye wɔ awi. Anɛ baptisimi piɛɛ Yehowa suɔmi nya ní nɛ o maa pee ɔ he lo? Ee e piɛɛ he. (Níts. 2:38) Ke jã a, lɛɛ mo ná nɔ mi mami kaa ke o ha nɛ a baptisi mo ɔ, o ma ná he se. Ke o be o nane si gblae kaa o maa ye niye ní ngɔngɔɛ ko ɔ, lɛɛ mɛni he je mɔ nɛ o ngɛ o nane si gblae kaa o ma ha nɛ a baptisi mo ɔ?

20. Mɛni he wa ma susu ngɛ ní kasemi nɛ nyɛɛ se ɔ mi?

²⁰ Mɛni he je nɛ ni komɛ ha we nɛ a baptisi mɛ ɔ? Eko ɔ, nihi fuu ma ha heto ke, “I dla we ye he.” Ngɛ anɔkuale mi ɔ, yi mi kpɔ nɛ o maa mwɔ kaa o maa jɔɔ o he nɔ ha Yehowa nɛ a baptisi mo ɔ, ji nɔ́ nɛ he hia pe kulaa. Enɛ ɔ he ɔ, e biɔ nɛ o susu níhi a he saminya loko o mwɔ yi mi kpɔ kaa jã. Mo kai kaa e ma he be, nɛ e biɔ mɔde bɔmi wawɛɛ loko o he maa su kɛ ha baptisimi. Se ke o suɔ niinɛ kaa a baptisi mo ɔ, lɛɛ mɛni o maa pee amlɔ nɛ ɔ kɛ dla o he? Wa ma susu sane bimi nɛ ɔ he ngɛ ní kasemi nɛ nyɛɛ se ɔ mi.