1-3. (a) Mɛni nyagba nihewi kɛ yihewi kɛ ngɛ kpee, nɛ mɛni nɔ́ he tomi nɔ́ o ma nyɛ kɛ tsɔɔ mi? (Moo hyɛ foni nɛ ngɛ ní kasemi ɔ sisije ɔ.) (b) Mɛni maa ye bua mɛ ngɛ si fɔfɔɛ nɛ ɔ mi?

NGƆƆ lɛ kaa o suɔ nɛ o hia blɔ kɛ ya tsitsaa he ko konɛ o ya tsu nɔ́ ko nɛ he hia he ní. Loko o maa su lejɛ ɔ, e he maa hia nɛ o sɛ lɔle mi kɛ hia blɔ gagaa. Benɛ o su lɔle tesia a, o na kaa blɔ hiali kɛ lɔlehi fuu ngɛ lejɛ ɔ. E sa nɛ o hɛ nɛ hi oti nɛ o kɛ ma o hɛ mi ɔ nɔ, nɛ́ o sɛ lɔle nɛ yaa ma tutuutu nɛ o yaa nɔ ɔ mi! Ke o ya sɛ lɔle saisaa ko mi ɔ, a maa ngɔ mo kɛ ho he kpa ya.

² Wa ma nyɛ maa ngɔ nihewi kɛ yihewi nɛ a ngɛ mwɔnɛ ɔ kɛ to blɔ hiali a he. E ngɛ kaa nɔ́ nɛ a ngɛ blɔ gagaa ko hiae ngɛ a si himi mi. Be komɛ ɔ, nihewi kɛ yihewi peeɔ basaa ngɛ nɔ́ nɛ a maa pee ngɛ si himi mi ɔ he. Se nihewi kɛ yihewi, ke nyɛ le nɔ́ tutuutu nɛ nyɛ maa pee ngɛ nyɛ si himi mi hwɔɔ se ɔ, e be yee ha nyɛ kaa nyɛ maa mwɔ yi mi kpɔ nɛ da. Mɛni nɛ nyɛɛ kɛ nyɛ wami maa pee?

³ A ha sane bimi nɛ ɔ heto ngɛ munyu nɛ ɔ mi, nɛ a kɛ ngɛ nihewi kɛ yihewi he wami woe konɛ a ngɔ Yehowa suɔmi nya ní peemi kɛ pee oti ngɛ a si himi mi. Enɛ ɔ tsɔɔ kaa e sa nɛ a ngɔ Yehowa blɔ  tsɔɔmi kɛ tsu ní ngɛ sukuu yami, ní tsumi, weku blɔ nya ní tsumi, kɛ nɔ́ fɛɛ nɔ́ mi. Enɛ ɔ ma bi nɛ nɔ ɔ nɛ ngɔ Mawu jami mi otihi kɛ ma e hɛ mi. Nihewi kɛ yihewi nɛ a kɛ Yehowa sɔmɔmi ma a hɛ mi ɔ ma nyɛ ma ná nɔ mi mami kaa Yehowa maa jɔɔ mɛ.​—Kane Abɛ 16:3.

4. Mɛni he wa ma susu ngɛ munyu nɛ ɔ mi?

⁴ E hi wawɛɛ kaa nɔ ko kɛ Mawu jami mi otihi maa ma e hɛ mi be mi nɛ e wɛ. Mɛni he je? Ní kasemi nɛ ɔ maa tsɔɔ yi mi tomi etɛ he je. Kekleekle yi mi tomi, kɛ yi mi tomi enyɔne ɔ maa ye bua mo konɛ o na kaa ke o ngɛ mɔde bɔe nɛ o ngɔ Mawu jami mi otihi kɛ ma o hɛ mi ɔ, e haa nɛ huɛ bɔmi nɛ ngɛ o kɛ Yehowa ngɛ kpɛti ɔ mi waa. Etɛne ɔ maa tsɔɔ nɔ́ he je nɛ e hi kaa o kɛ oti nɛ ɔmɛ maa ma o hɛ mi be mi nɛ o wɛ.

5. Mɛni ji nɔ́ titli he je nɛ wa ngɔɔ Mawu jami mi otihi kɛ maa wa hɛ mi?

⁵ Kekleekle ɔ, wa ngɔɔ Mawu jami mi otihi kɛ maa wa hɛ mi ejakaa waa kɛ jã peemi tsɔɔ kaa wa bua jɔ suɔmi nɛ Yehowa ngɛ kɛ ha wɔ kɛ níhi nɛ e pee kɛ ha wɔ ɔ he. La polɔ ɔ de ke: ‘Yehowa, e hi kaa a na mo si. O ní tsumi ɔmɛ haa mi bua jɔmi; Ma la kɛ bua jɔmi ngɛ o nine nya ní tsumi ɔmɛ a he.’ (La 92:1, 4) Mo susu níhi nɛ Yehowa ha mo ɔmɛ a he nɛ o hyɛ. E ha mo wami, hemi kɛ yemi, Baiblo ɔ, asafo ɔ, kɛ hɛ nɔ kami kaa o ma ná si himi kpakpa hwɔɔ se. Ke o ha nɛ mumi mi níhi pee nɔ́ titli ngɛ o si himi mi ɔ, lɔ ɔ maa tsɔɔ kaa o bua jɔ ní kpakpa nɛ ɔmɛ nɛ Mawu ha mo ɔ a he, nɛ huɛ bɔmi nɛ ngɛ o kɛ lɛ nyɛ kpɛti ɔ mi maa wa.

6. (a) Kɛ Mawu jami mi otihi nɛ waa kɛ maa wa hɛ mi ɔ náa huɛ bɔmi nɛ ngɛ waa kɛ Yehowa wa kpɛti ɔ nɔ he wami ha kɛɛ? (b) Mɛni otihi nɛ jokuɛwi ma nyɛ maa ngɔ kɛ ma a hɛ mi?

⁶ Yi mi tomi enyɔne ji kaa ke o kɛ Mawu jami mi otihi ma o hɛ mi nɛ o ngɛ mɔde bɔe kaa o maa su he ɔ, e tsɔɔ kaa o ngɛ ní tsumi kpakpa tsue ha Yehowa, nɛ lɔ ɔ ma ha nɛ o hɛ kɛ su e he. Bɔfo Paulo wo si ke: “Mawu ɔ, pi nɔ nɛ e dɛ ji lɛ nɛ e hɛ maa je nyɛ ní tsumi kɛ suɔmi nɛ nyɛ je kpo ngɛ e biɛ ɔ he . . . ɔ nɔ.” (Heb. 6:10) Ko susu kaa o wɛ nɛ lɔ ɔ he ɔ o be nyɛe maa ngɔ Mawu jami mi otihi kɛ ma o hɛ mi. Benɛ Christine ye jeha nyɔngma a, e kɛ ma e hɛ mi kaa e maa kane Mawu sɔmɔli anɔkualetsɛmɛ a he sanehi daa. Benɛ Toby ye jeha 12 ɔ, oti nɛ e kɛ ma e hɛ mi ji kaa e maa kane Baiblo ɔ tsuo loko e ma ha nɛ a baptisi lɛ. Maxim ye jeha 11, nɛ e senɔ Noemi hu ye jeha nyɔngma benɛ a baptisi mɛ ɔ. Lɔ ɔ se ɔ, oti nɛ a kɛ ma a hɛ mi ji kaa a ma ya sɔmɔ ngɛ Betel. Enɛ ɔ he ɔ, a ngɔ Betel blɔ bimi womi ɔ eko kɛ mɛtɛ gbogbo he ngɛ a we ɔ mi konɛ a hɛ ko je oti nɛ a kɛ ma a hɛ mi ɔ nɔ. Mo hu o ma nyɛ ma susu otihi nɛ o bua jɔ he ɔ a he konɛ o bɔ mɔde nɛ o su a he.​—Kane Filipi Bi 1:10, 11.

7, 8. (a) Ngɛ mɛni blɔ nɔ nɛ ke nɔ ko ngɔ otihi kɛ ma e hɛ mi ɔ, e yeɔ bua lɛ nɛ e mwɔɔ yi mi kpɔ nɛ da? (b) Mɛni he je nɛ Damaris yɛ yunivɛsiti ɔ?

⁷ Mɛni ji nɔ́ etɛne he je nɛ e sa kaa jokuɛwi nɛ a ngɔ Mawu jami mi otihi kɛ ma a hɛ mi ɔ? E biɔ nɛ nihewi kɛ yihewi nɛ a mwɔ a yi mi kpɔ ngɛ sukuu yami, ní tsumi kɛ ní kpahi a he. Yi mi kpɔ mwɔmi ngɛ kaa nɔ ko nɛ e su blɔ gbla ko nya nɛ e sa nɛ e hla he nɛ e maa gu. Se ke o le he tutuutu nɛ o yaa a, e sɛ nɛ he nɛ o maa gu ɔ nɛ pee nyagba. Jã kɛ̃ nɛ ke o le otihi nɛ ngɛ o hɛ mi ɔ, e be yee ha mo kaa o maa mwɔ yi mi kpɔ nɛ da ngɛ níhi a he. Abɛ 21:5 de ke: “Nɔ nɛ bɔɔ mɔde kɛ toɔ níhi a blɔ nya saminya a, e náa ní babauu [aloo e yeɔ manye].” Ke o kɛ oti kpakpahi ma o hɛ mi mla a, o maa ye manye mla. Damaris ná enɛ ɔ mi níhi a si kpami be mi nɛ e yi jeha nyingmi enyɔ lolo nɛ e he ba hia nɛ e mwɔ yi mi kpɔ ko ɔ.

⁸ Damaris bɔ mɔde saminya ngɛ nyagbe ka nɛ e ngma ngɛ sukuu ɔ mi. E ná he blɔ kaa e maa ya yunivɛsiti nɛ e ya kase mlaa, se e ya  tsu ní ngɛ sika to he ko mohu. Mɛni he je? E de ke: “Kɛ je ye jokuɛyo mi nɛ i pee ye juɛmi kaa maa pee blɔ gbalɔ. Ke ma nyɛ ma pee jã a, lɛɛ e sa nɛ ma ná ní tsumi ko nɛ e be ye be tsuo ngɔe. Ke i ya yunivɛsiti nɛ i ba pee mlaa lelɔ ɔ, ma ná sika fuu mohu lɛɛ, se e he maa wa kaa ma ná ní tsumi ko nɛ e be ye be tsuo ngɔe.” Jeha 20 ji nɛ ɔ nɛ Damaris ngɛ sɔmɔe kaa blɔ gbalɔ. Anɛ e pia e he kaa e mwɔ yi mi kaa kikɛ nɛ ɔ benɛ e ji jokuɛyo ɔ lo? Damaris de ke: “I kɛ mlaa leli pɔɔ kpemi ngɛ ye ní tsumi he ɔ. Kaa i ya kase mlaa a, jinɛ imi hu i ngɛ a ní tsumi ɔ eko tsue. Se i na kaa a ti nihi fuu bua jɔɛ ní tsumi nɛ a ngɛ tsue ɔ he. Yi mi kpɔ nɛ i mwɔ nɛ i ba pee blɔ gbalɔ ɔ ha nɛ i ye ye he ngɛ ní tsumi mi nyagbahi a he, nɛ i ná bua jɔmi ngɛ Yehowa sɔmɔmi ní tsumi ɔ mi jehahi fuu ji nɛ ɔ.”

9. Mɛni he je nɛ nihewi kɛ yihewi nɛ a ngɛ Yehowa asafo ɔ mi ɔ sa yi je mi ɔ?

⁹ Nihewi kɛ yihewi babauu nɛ a ngɛ Yehowa asafo ɔ mi ngɛ je kɛ wɛ ɔ sa yi jemi nitsɛ. A jɔɔ a he nɔ kɛ ha Yehowa, nɛ a kɛ Mawu jami mi otihi pee nɔ́ titli ngɛ a si himi mi. Nihewi kɛ yihewi nɛ ɔmɛ bɔɔ mɔde kaa a kɛ Yehowa blɔ tsɔɔmihi ma tsu ní ngɛ a si himi mi, nɛ a bua jɔɔ a he ngɛ si himi mi hulɔ. A buɔ Yehowa blɔ tsɔɔmi tue ngɛ sukuu yami, ní tsumi, kɛ weku si himi mi. Solomon de ke: ‘Ngɔɔ o hɛ ngɔ fɔ Yehowa nɔ kulaa. . . . Nɔ́ tsuaa nɔ́ mi ɔ, mo kai Yehowa, nɛ e maa tsɔɔ mo blɔ nɛ da.’ (Abɛ 3:5, 6) Yehowa bua jɔ nihewi kɛ yihewi nɛ a ngɛ e we asafo ɔ mi ɔ a he saminya, nɛ a he jua wa ha lɛ. E suɔ mɛ wawɛɛ, enɛ ɔ he ɔ, e poɔ a he piɛ, e tsɔɔ mɛ blɔ, nɛ e jɔɔ mɛ.

10. (a) Mɛni he je nɛ e sa nɛ fiɛɛmi ní tsumi ɔ nɛ pee nɔ́ titli ngɛ wa si himi mi ɔ? (b) Mɛni maa ye bua wɔ konɛ wa fiɛɛmi ní tsumi ɔ nɛ nu tso?

¹⁰ Niheyo aloo yiheyo nɛ e suɔ kaa e maa sa Yehowa hɛ mi ɔ bɔɔ mɔde kaa e ma tsu fiɛɛmi ní tsumi ɔ saminya. Yesu Kristo ma nɔ mi kaa “a maa fiɛɛ sane kpakpa a ngɛ je ma amɛ tsuo a mi kekle.” (Maak. 13:10) Akɛnɛ fiɛɛmi ní tsumi ɔ he hia wawɛɛ he je ɔ, e sa nɛ e pee nɔ́ titli ngɛ wa si himi mi. Anɛ o ma nyɛ nɛ o kɛ pee oti kaa o maa ya fiɛɛmi pe bɔ nɛ o yaa amlɔ nɛ ɔ lo? Anɛ o ma nyɛ ma sɔmɔ kaa blɔ gbalɔ lo? Se ke o bua jɔɛ fiɛɛmi yami he hu nɛɛ? Mɛni o ma nyɛ maa pee konɛ o fiɛɛmi ní tsumi ɔ nɛ nu tso? Ní enyɔ nɛ ɔmɛ nɛ o maa pee ɔ maa ye bua mo: Mo dla o he saminya, ko ha nɛ nihi a ní peepee nɛ jɔ̃ o kɔni mi ngɛ nihi odase nɛ o maa ye ɔ he. Ke o pee jã a, bua jɔmi nɛ o ma ná ngɛ fiɛɛmi ní tsumi ɔ mi ɔ maa pee mo nyakpɛ.

11, 12. (a) Mɛni nihewi kɛ yihewi ma nyɛ maa pee kɛ dla a he konɛ a ye nihi odase? (b) Mɛni blɔ nɔ nɛ nyumuyo ko ngɔ he blɔ nɛ e ná a kɛ ye odase ngɛ sukuu?

¹¹ O ma nyɛ maa je sisi kikɛ. Mo hla heto kɛ ha sane ko nɛ nihi pɔɔ bimi ngɛ sukuu. Kaa nɔ hyɛmi nɔ́ ɔ, ke nɔ ko bi mo ke, “Mɛni he je nɛ o heɔ yeɔ kaa Mawu ngɛ?” ɔ, o maa na níhi ngɛ jw.org wɛbsaiti ɔ nɔ nɛ a pee kɛ ha nihewi kɛ yihewi nɛ maa ye bua mo konɛ o hla heto kɛ ha jamɛ a sane bimi ɔ. Yaa BAIBLO TSƆƆMIHI > NIHEWI KƐ YIHEWI. O maa na ní kasemi womi ko nɛ e yi ji, “Mɛni He Je Nɛ I Heɔ Yeɔ Kaa Mawu Ngɛ?” Ní kasemi womi nɛ ɔ maa ye bua mo konɛ o dla o he kɛ ha sane bimi ɔ. Ngmami etɛ komɛ ngɛ mi nɛ o ma nyɛ maa ngɔ kɛ tsɔɔ o hemi kɛ yemi ɔ mi. Ngmami nɛ ɔmɛ ji, Hebri Bi 3:4, Roma Bi 1:20, kɛ La 139:14. Ke o kɛ ní kasemi womi ɔmɛ tsu ní ɔ, o ma ná heto kɛ ha sane bimihi fuu.​—Kane 1 Petro 3:15.

¹² Be fɛɛ be nɛ o ma ná he blɔ ɔ, moo wo o sukuu bi ɔmɛ he wami nɛ a ya jw.org wɛbsaiti ɔ nɔ. Jã nɛ Luca pee. Ligbi ko nɛ a ngɛ jami slɔɔtohi a he ní kasee ngɛ sukuu ɔ, Luca na kaa womi ɔ nɛ a kɛ ngɛ mɛ ní tsɔɔe ɔ de ní komɛ nɛ dɛ ngɛ Yehowa Odasefohi a he. E ngɛ mi kaa e gbeye kaa e maa tu munyu mohu lɛɛ, se e bi blɔ ngɛ tsɔɔlɔ ɔ ngɔ konɛ  e dla sukuu bi ɔmɛ a juɛmi ngɛ nɔ́ nɛ womi ɔ de ɔ he. Tsɔɔlɔ ɔ kplɛɛ, nɛ Luca tsɔɔ sukuu bi ɔmɛ nɔ́ nɛ e heɔ yeɔ ngɛ sane ɔ he, nɛ e tsɔɔ mɛ wa wɛbsaiti ɔ hulɔ. Lɔ ɔ se ɔ, tsɔɔlɔ ɔ ha sukuu bi ɔmɛ ní tsumi kaa a ti nɔ fɛɛ nɔ nɛ ya hyɛ video nɛ ji, Pi Kɔ Nɛ A Kɛ Gbeɔ Nɔ Nya Doolɔ ɔ ngɛ we mi. Luca bua jɔ wawɛɛ kaa e nyɛ nɛ e ye Yehowa he odase.

13. Ke waa kɛ nyagbahi ngɛ kpee ɔ, mɛni he je nɛ e sɛ nɛ wa kɔni mi nɛ jɔ̃?

¹³ Ke níhi yɛ nɔ saminya po ɔ, o kɔni mi nɛ ko jɔ̃. (2 Tim. 4:2) Ke o kɛ nyagbahi kpe ɔ, koo ngmɛɛ oti nɛ o kɛ ma o hɛ mi ɔ he. Benɛ Katharina ye jeha 17 ɔ, oti nɛ e kɛ ma e hɛ mi ji kaa e maa ye nihi tsuo nɛ e kɛ mɛ tsuɔ ní ɔ odase. Ní tsuli ɔmɛ a ti nɔ kake lɛɛ, e jɛɛ Katharina, se Katharina ha we nɛ lɔ ɔ nɛ wo e he gbeye. Ngɛ nyagbahi nɛ Katharina kɛ kpe ngɛ ní tsumi he ɔ tsuo se ɔ, e ba e je mi saminya. Se mamoo ní tsuli ɔmɛ a ti nɔ kake nɛ a tsɛɛ lɛ ke Hans ɔ bua jɔ bɔ nɛ Katharina baa e je mi ha a he. Enɛ ɔ he ɔ, e kane wa womi ɔmɛ, e kase Baiblo ɔ, nɛ e ha nɛ a baptisi lɛ. Akɛnɛ Katharina hia kɛ je lejɛ ɔ he je ɔ, ní nɛ ɔmɛ tsuo ya nɔ nɛ́ e li. Jeha 13 se ɔ, Katharina kɛ e weku ɔ ya asafo mi kpe ko. Benɛ e maa hyɛ ɔ, Hans ji nɛ ɔ nɛ e je asafo kpa mi nɛ́ e ma magbɛ nɔ munyu tumi. Hyɛ bɔ nɛ Katharina bua maa jɔ ha! E hi kaa benɛ a wo e he gbeye ɔ, e kpa we ní tsuli ɔmɛ odase yemi!

14, 15. (a) Ke nihi ngɛ nihewi kɛ yihewi a nɔ nyɛe ɔ, mɛni e sa nɛ a kai? (b) Mɛni nihewi kɛ yihewi ma nyɛ maa pee kɛ da juami bi a nɔ nyɛmi nya?

¹⁴ Wa he ye kaa munyu nɛ ɔ maa wo mo he wami konɛ o mwɔ o yi mi kpɔ kaa o kɛ Yehowa sɔmɔmi maa pee nɔ́ titli ngɛ o si himi mi. Enɛ ɔ ma bi nɛ o ngɔ Mawu jami mi otihi kɛ ma o hɛ mi. O juami bi fuu suɔ nɛ a ye ngɔɔmi ngɛ je ɔ mi, nɛ eko ɔ, a maa suɔ nɛ o ba piɛɛ a he. Ke e ba jã a, e ma bi nɛ o tsɔɔ mɛ kaa o fia o pɛɛ si kaa o be yi mi kpɔ nɛ o mwɔ ɔ tsakee. Ko ha nɛ o juami bi nɛ a je o juɛmi kɛ je oti nɛ o kɛ ma o hɛ mi ɔ nɔ. Ke o susu nɔ́ he tomi nɔ́ nɛ ngɛ ní kasemi ɔ sisije ɔ he ɔ, o maa na kaa nile be mi kaa o maa sɛ lɔle saisaa ko mi akɛnɛ nihi nɛ a ngɛ lɔle ɔ mi ɔ ngɛ ngɔɔmi yee he je.

¹⁵ Níhi fuu ngɛ nɛ o ma nyɛ maa pee kɛ tsi  juami bi a nɔ nyɛmi nya. Kaa nɔ hyɛmi nɔ́ ɔ, koo ngɔ o he kɛ ya wo si fɔfɔɛhi nɛ a ma nyɛ maa pee ka kɛ ha mo ɔ mi. (Abɛ 22:3) Mo susu haomihi nɛ ma nyɛ maa je ní yayahi nɛ o maa piɛɛ nihi a he kɛ pee ɔ mi kɛ ba a he. (Gal. 6:7) Jehanɛ hu ɔ, e sa nɛ o yɔse kaa o hia ga womi, nɛ enɛ ɔ biɔ he si bami. Ke o ba o he si ɔ, lɔ ɔ ma ha nɛ o maa bu ga womi nɛ o fɔli kɛ nyɛmimɛ nɛ a nane pi si ngɛ asafo ɔ mi ɔ kɛ ma ha mo ɔ tue.​—Kane 1 Petro 5:5, 6.

16. Mo de níhi a si kpami ko nɛ tsɔɔ se nami nɛ ngɛ he kaa wa maa ba wa he si.

¹⁶ Akɛnɛ Christoph ba e he si he je ɔ, e bu ga womi tue. Benɛ a baptisi lɛ se bɔɔ pɛ ɔ, e pɔɔ fiɛmi he ko yami nɛ e ya gbɔleɔ e kpɔ mi. E juami bi nɛ e kɛ mɛ kpeɔ ngɛ lejɛ ɔ de lɛ ke a suɔ nɛ e ba piɛɛ a kuu ɔ he. E kɛ sane ɔ fɔ asafo mi nɔkɔtɔma ko hɛ mi, se nɔkɔtɔma a de lɛ ke e susu nyagbahi nɛ ma nyɛ maa je mi kɛ ba a he loko e mwɔ e yi mi kpɔ. Ke e kɛ e he ya bɔ jamɛ a kuu ɔ, koli simi ma nyɛ ma ba pee e su. Se kɛ̃ ɔ, Christoph ya ngma e biɛ ngɛ jamɛ a kuu ɔ mi. Pee se ɔ, e yɔse kaa a fiɛmi ɔmɛ ngɛ basabasa, nɛ e ma nyɛ maa ye nɔ awi. Christoph kɛ asafo mi nikɔtɔmahi fuu sɛɛ sane ɔ he ní ekohu, nɛ mɛ tsuo a da Ngmami ɔ nɔ kɛ wo lɛ ga. Christoph de ke: “Yehowa tsɔ ga woli kpakpahi kɛ ba ye ngɔ. E ngɛ mi kaa e he be saii loko i kɛ ga womi ɔ tsu ní mohu lɛɛ, se i bu Yehowa tue.” Anɛ o ji nɔ ko nɛ e baa e he si nɛ́ e buɔ ga womi kpakpa tue lo?

17, 18. (a) Mɛni si himi nɛ Yehowa suɔ kaa nihewi kɛ yihewi nɛ a ngɛ mwɔnɛ ɔ nɛ a ná? (b) Mɛni o maa pee konɛ ke o wa a, o ko pia o he ngɛ yi mi kpɔhi nɛ o mwɔ ɔmɛ a he? Mo ha nɔ hyɛmi nɔ́.

¹⁷ “Nihewi [kɛ yihewi], nyɛ fiɛ nyɛ yi nɔ ngɛ nyɛ nihe [kɛ nyɛ yihe] mi; . . . nɛ́ nyɛ na bua jɔmi.” (Fiɛlɔ 11:9) Nihewi kɛ yihewi, Yehowa suɔ nɛ nyɛ bua nɛ jɔ nyɛ he. Ngɛ wa ní kasemi nɛ ɔ mi ɔ, wa na blɔ kake nɛ nyɛ ma nyɛ maa gu nɔ kɛ ná bua jɔmi. Nyɛɛ ngɔ nyɛ juɛmi kɛ ma Mawu jami mi otihi a nɔ, nɛ nyɛ bi Yehowa blɔ tsɔɔmi ngɛ nɔ́ fɛɛ nɔ́ mi. Ke o pee jã mla a, o nine maa su Yehowa blɔ tsɔɔmi kɛ e jɔɔmi nɔ mla, nɛ e maa po o he piɛ. Mo susu ga womi kpakpahi nɛ o náa ngɛ Mawu Munyu ɔ mi ɔ he, nɛ o pɛtɛ ga womi nɛ nyɛɛ se nɛ ɔ he saminya: “Mo kai o bɔlɔ ɔ ngɛ o nihe [loo o yihe] mi.”​—Fiɛlɔ 12:1.

¹⁸ Nɔ ko be nɛ e maa tlɔ e nihe loo e zangma mi daa. Nihewi kɛ yihewi waa mlamlaamla nɛ a ba peeɔ nikɔtɔmahi. Se aywilɛho sane ji kaa nikɔtɔmahi fuu piaa a he kaa a kɛ oti ko mɛ a hɛ mi, aloo a mwɔɛ yi mi kpɔ nɛ da ngɛ a nihe loo a zangma mi. Se nihewi kɛ nihewi nɛ a kɛ a juɛmi ma Mawu jami mi otihi a nɔ ɔ ma ná bua jɔmi hwɔɔ se kaa a mwɔ yi mi kpɔ nɛ da. Jã ji bɔ nɛ Mirjana nu he. Benɛ e ji yiheyo ɔ, e bɔɔ mɔde wawɛɛ ngɛ fiɛmi ko mi. Enɛ ɔ he ɔ, nihi wo lɛ he wami kaa e ya Winter Olympic Games ɔ eko, se e hla mohu kaa e ma tsu be tsuo sɔmɔmi ní tsumi ɔ. Jeha 30 ji nɛ ɔ nɛ Mirjana kɛ e huno ngɛ sɔmɔe kaa be tsuo sɔmɔli. E de ke: “Biɛ hemi, hɛ mi nyami, he wami, kɛ ní nami se kɛ we, nɛ a ji otihi nɛ se nami tsɔ ko be a he ngɛ si himi mi. Se ke nɔ ko ngɛ Mawu sɔmɔe nɛ e ngɛ mɔde bɔe kaa e maa ye bua nihi nɛ a kase Mawu he ní ɔ, lɔ ɔmɛ ji oti kpakpahi nɛ a maa hi si daa.”

19. Mɛni he je nɛ e hi kaa o kɛ Mawu jami mi otihi maa ma o hɛ mi be mi nɛ o wɛ ɔ?

¹⁹ Nihewi kɛ yihewi nɛ a ngɛ asafo ɔ mi ɔ sa yi jemi ejakaa ngɛ si himi nɛ a mi wa nɛ a kɛ ngɛ kpee ɔ tsuo se ɔ, a kɛ Yehowa sɔmɔmi pee oti ngɛ a si himi mi. A ngɔ mumi mi otihi kɛ ma a hɛ mi, nɛ fiɛɛmi ní tsumi ɔ he hia mɛ pe nɔ́ fɛɛ nɔ́. Jehanɛ se hu ɔ, a mwɔ a yi mi kpɔ kaa a be hae nɛ je ɔ nɛ je a juɛmi kɛ je otihi nɛ a kɛ ma a hɛ mi ɔ nɔ. Nihewi kɛ yihewi ma nyɛ ma ná nɔ mi mami kaa a dengme gbomi ɔ be yaka pee kɔkɔɔkɔ. Nyɛ nyɛmimɛ nyumuhi kɛ yihi tsuo suɔ nyɛ, nɛ a fĩ nyɛ se. Ke nyɛ ngɔ nyɛ he tsuo kɛ ha Yehowa a, nyɛ maa ye manye.