Eko ɔ, okpɔngɔ nɔ hili eywiɛ ɔmɛ a he sane ɔ sisi numi yee ha mo nɛ e woɔ o he gbeye. Se e sɛ nɛ e ba lɛ jã. Mɛni he je? Ejakaa Baiblo ɔ, kɛ níhi nɛ ngɛ nɔ yae ngɛ je ɔ mi mwɔnɛ ɔ yeɔ bua wɔ nɛ wa naa nɔ́ nɛ okpɔngɔ nɔ hilɔ tsuaa okpɔngɔ nɔ hilɔ daa si kɛ ha. E ngɛ mi kaa a ní tsumi ɔ ngɔ haomihi kɛ ba je ɔ mi mohu lɛɛ, se e ma nyɛ maa pee sane kpakpa kɛ ha o kɛ o weku ɔ hulɔ. Ngɛ mɛni blɔ nɔ? Kekleekle ɔ, ha nɛ waa hyɛ nɔ́ nɛ okpɔngɔ nɔ hilɔ tsuaa okpɔngɔ nɔ hilɔ daa si kɛ ha.

Nina a je sisi kikɛ: “Benɛ i ke i hyɛɛ ɔ, nyumu ko ji nɛ ɔ nɛ hii si ngɛ okpɔngɔ hiɔ ko nɔ kɛ e dɛ mi kɛ̃ɛ̃. A ha lɛ jlasi, nɛ e je kpo kaa kunimi yelɔ nɛ yaa nɛ e ya ye kunimi.”—Kpojemi 6:2.

Mɛnɔ ji okpɔngɔ hiɔ ɔ nɔ hilɔ ɔ? Kpojemi womi ɔ maa ye bua wɔ nɛ waa le okpɔngɔ hiɔ ɔ nɔ hilɔ ɔ. E tsɛ okpɔngɔ nɔ hilɔ nɛ ɔ ke “Mawu Munyu.” (Kpojemi 19:11-13) A kɛ sablai nɛ ji Munyu ɔ tsɛɔ Yesu Kristo, ejakaa e ji Mawu munyu nya jelɔ. (Yohane 1:1, 14) Jehanɛ hu ɔ, a tsɔɔ kaa e ji “Anɔkualetsɛ kɛ Dalɔ,” nɛ a tsɛɛ lɛ hu ke “Matsɛmɛ a matsɛ, kɛ nyɔmtsɛmɛ a nyɔmtsɛ.” (Kpojemi 19:11, 16) E ngɛ heii kaa e ngɛ he blɔ kaa matsɛ tatsɛ, nɛ e kɛ he wami nɛ e ngɛ ɔ tsu we ní ngɛ blɔ yaya nɔ. Se sane bimi komɛ hu ngɛ.

Mɛnɔ lɛ ha Yesu he blɔ kaa e ya ye kunimi? (Kpojemi 6:2) Gbalɔ Daniel na ngɛ nina mi kaa, “Nɔ Nɛ Ngɛ Daa” nɛ ji Yehowa Mawu * ha Mesia a nɛ a ngɔ lɛ kɛ to “nɔmlɔ adesa” he ɔ “he wami, hɛ mi nyami, kɛ matsɛ yemi.” (Daniel 7:13, 14) Enɛ ɔ he ɔ, Mawu Ope ɔ lɛ ha Yesu he wami kɛ he blɔ kaa e ye matsɛ, nɛ e kojo. Okpɔngɔ hiɔ ɔ peeɔ okadi nɛ sa kɛ ha ta nɛ Mawu Bi ɔ hwu ngɛ dami nya, ejakaa behi fuu ɔ, Ngmami ɔ ngɔɔ kɔla hiɔ kɛ daa si ha dami sane yemi.—Kpojemi 3:4; 7:9, 13, 14.

Mɛni be okpɔngɔ nɔ hili ɔmɛ je a ní tsumi sisi? Mo kadi kaa okpɔngɔ nɔ hilɔ nɛ sɛ hlami nɛ ji Yesu je e ní tsumi sisi benɛ a ha lɛ jlasi. (Kpojemi 6:2) Mɛni be nɛ a wo Yesu Matsɛ ngɛ hiɔwe? Tsa pi be nɛ a tle lɛ si kɛ ho hiɔwe ya amlɔ nɔuu. Mohu ɔ, Baiblo ɔ tsɔɔ kaa e mlɛ kɛ ya si be ko. (Hebri Bi 10:12, 13) Yesu ha e se nyɛɛli ɔmɛ okadihi nɛ maa ye bua mɛ konɛ a yɔse be nɛ e maa mlɛ kɛ ya si, kɛ be nɛ e nɔ yemi ɔ maa je sisi ngɛ hiɔwe. E de ke, ke e nɔ yemi ɔ je sisi ɔ, je ɔ mi si himi ma puɛ kulaa. Okadi nɛ ɔ ekomɛ ji ta, hwɔ kɛ gbenɔ hiɔhi. (Mateo 24:3, 7; Luka 21:10, 11) Benɛ Kekleekle Je Mi Ta a je sisi ngɛ jeha 1914 ɔ, adesahi yɔse kaa a ngɛ be nɛ Yesu tu he munyu ɔ mi. E ji be nɛ níhi a mi maa wa ngɛ zugba a nɔ. Baiblo ɔ tsɛ be nɛ ɔ ke “nyagbe ligbi ɔmɛ.”—2 Timoteo 3:1-5.

Se mɛni he je nɛ je ɔ mi si himi puɛ, nɛ níhi yɛ nɔ́ saminya kɛ je be nɛ a ha Yesu jlasi ngɛ jeha 1914 ɔ? Ejakaa ngɛ jamɛ a be ɔ mi ɔ, Yesu bɔni nɔ yemi ngɛ hiɔwe, se pi zugba a nɔ. Ta ba ngɛ hiɔwe, Yesu nɛ a tsɛɛ lɛ ke Mikael nɛ ji Matsɛ he nɛ a to ɔ sake Satan kɛ e daimonio ɔmɛ ngɔ fɔ zugba a nɔ. (Kpojemi 12:7-9, 12) Akɛnɛ Satan le kaa e be nyɛe maa kpale kɛ ya hiɔwe ekohu he je ɔ, e mi mi fu wawɛɛ kɛ je jamɛ a be ɔ. E le kaa be bɔɔ kɛkɛ nɛ piɛ ha lɛ. Ngɛ anɔkuale mi ɔ, e be kɛe nɛ Mawu ma kpata Satan hɛ mi kɛ je zugba a nɔ, nɛ e ma ha nɛ a pee e suɔmi nya ní. (Mateo 6:10) Amlɔ nɛ ɔ, ha nɛ waa hyɛ bɔ nɛ okpɔngɔ nɔ hili etɛ nɛ piɛ ɔ hu yeɔ bua wɔ ha kɛ leɔ kaa wa ngɛ “nyagbe ligbi ɔmɛ” a mi niinɛ. Okpɔngɔ nɔ  hilɔ nɛ sɛ hlami ɔ daa si ha nɔ pɔtɛɛ ko, se okpɔngɔ nɔ hili etɛ nɛ nyɛɛ se ɔmɛ daa si ha níhi nɛ ngɛ nɔ yae ngɛ je ɔ mi.

‘Kɛkɛ nɛ okpɔngɔ kpa ba, nɛ lɛɛ e tsuɔ. Mawu ha okpɔngɔ nɔ hilɔ ɔ he blɔ nɛ e je tue mi jɔmi kɛ je zugba a nɔ, konɛ nimli nɛ gbe a he. A ha lɛ klaate gagaa ko.’—Kpojemi 6:4.

Okpɔngɔ nɔ hilɔ nɛ ɔ daa si kɛ ha ta. Mo kadi kaa okpɔngɔ nɔ hilɔ nɛ ɔ ma je tue mi jɔmi kɛ je zugba a tsuo nɔ, se pi mahi komɛ pɛ a mi. Jeha 1914 ɔ ji kekleekle be nɛ a hwu ta ngɛ je ɔ mi tsuo. Lɔ ɔ se ɔ, a hwu je mi ta enyɔne nɛ mi wa pe kekle nɔ́ ɔ po. Akɔtaa bumi ko tsɔɔ kaa nihi nɛ gbo ngɛ ta mi kɛ je jeha 1914 kɛ ma nɛ ɔ hiɛ pe ayɔ 100! Nihi babauu hu plaa wawɛɛ.

Kɛ tahi pɔ he wawɛɛ ngɛ wa be nɛ ɔ mi ha kɛɛ? Mwɔnɛ ɔ, adesahi ya hɛ mi wawɛɛ ngɛ ta hwumi mi. A ma nyɛ ma kpata wami tsuo hɛ mi ngɛ be kpiti mi. Kuuhi nɛ a ngɛ mɔde bɔe kaa a maa ngɔ kake peemi kɛ ba je ɔ mi kaa Je Ma Amɛ A Kake Peemi Kuu ɔ po nyɛ we nɛ e tsi nɔ nɛ hii si ngɛ okpɔngɔ tsutsu ɔ nɔ ɔ nya.

“Nɛ́ i ke i hyɛɛ ɔ, okpɔngɔ yumu ko ji nɛ ɔ, nɛ nɔ nɛ hii si ngɛ nɔ ɔ hɛɛ sɛni ngɛ e dɛ mi. I nu nɛ nɔ́ ko pɛ kaa adesa gbi kɛ je hɛ kali eywiɛ ɔmɛ a kpɛti. Gbi ɔ de ke, ‘Ngma susumi nɔ́ kake ligbi kake hiɔwo, blɛfo susumi nɔ́ etɛ ligbi kake hiɔwo; se nu tso ɔmɛ, kɛ wai ngmɔ ɔmɛ lɛɛ ko kpata a hɛ mi.’”—Kpojemi 6:5, 6.

Okpɔngɔ nɔ hilɔ nɛ ɔ daa si ha hwɔ. Ngɛ ngmami nɛ ɔ mi ɔ, wa naa kaa niye ní he jua maa wa hluu kaa ngma susumi nɔ kake (kilo 0.7) he jua maa su ligbi kake hiɔwo! (Mateo 20:2) Ligbi kake hiɔwo nɔuu ma nyɛ ma he blɛfo aloo akoko susumi nɔ́ etɛ (kilo 2.1), ejakaa nihi fuu suɔ ngma pe akoko. Ligbi enyɛmɛ nɛ niye ní nɛ ɔ maa su weku ko nɛ a he hiɛ? A bɔ nihi kɔkɔ hu kaa a ko dã niye ní, kɛ nu kɛ wai nɛ a pɔɔ kɛ ní tsumi ngɛ jamɛ a be ɔ mi ɔ.

Kɛ je jeha 1914 kɛ ma nɛ ɔ, anɛ wa nɛ odase nɛ tsɔɔ kaa okpɔngɔ yumu ɔ nɔ hilɔ ɔ ngɛ ní tsue lo? E ngɛ heii kaa e ngɛ ní tsue! Ngɛ jeha lafa nɛ be ɔ mi ɔ, hwɔ gbe nihi maa pee ayɔ 70. Amaniɛ bɔmi ko tsɔɔ kaa: “Ngɛ jeha 2012 kɛ ya si 2014 ɔ, nihi ayɔ 805 (ke o hla nihi nɛɛ ngɛ je ɔ mi tsuo ɔ, a kpɛti nɔ kake) nɛ́ niye ní kpakpa nɛ a ye.” Amaniɛ bɔmi kpa ko hu tsɔɔ kaa “nihi nɛ hwɔ gbeɔ daa jeha a hiɛ pe nihi nɛ hiɔhi komɛ kaa AIDS, asla kɛ hwlɔmi hiɔ gbeɔ tsuo nɛ a bla.” Ngɛ mɔde tsuo nɛ a ngɛ bɔe kaa a maa tsi hwɔ nya a, okpɔngɔ yumu ɔ nɔ hilɔ ɔ ngɛ ní tsue.

“Benɛ i ke i hyɛɛ ɔ, okpɔngɔ lazulazu ko ji nɛ ɔ nɛ. Nɔ nɛ hii si ngɛ okpɔngɔ ɔ nɔ ɔ ji gbenɔ, nɛ gbeje nyɛɛ e se haa. Mawu ha mɛ he wami ngɛ je ɔ mi dlami eywiɛ mi kake nɔ, konɛ a ngɔ ta, hwɔ, gbenɔ hiɔ, kɛ lohwe awi yeli kɛ kpata je ɔ hɛ mi.”—Kpojemi 6:8.

Okpɔngɔ nɔ hilɔ eywiɛne ɔ daa si ha gbenɔ nɛ hiɔ kɛ ni kpahi ngɔɔ kɛ baa a. Ngɛ jeha 1914 ɔ se ɔ, Spania aja a gbe nihi ayɔ nyɔngma kɛ se. Ke e hí kulaa a, hiɔ nɛ ɔ sã nihi maa pee ayɔ 500. Nɛ tsɔɔ kaa ke a gba nihi nɛ a ngɛ je ɔ mi jamɛ a be ɔ mi etɛ ɔ, hiɔ nɛ ɔ sã e mi kake!

Se pi Spania aja a pɛ ji hiɔ nɛ ba ngɛ jamɛ a be ɔ mi. Amaniɛ bɔmi ko tsɔɔ kaa, ngɛ jeha lafa nɛ be ɔ mi ɔ, hiɔ nɛ a tsɛɛ ke smallpox ɔ gbe nihi ayɔ lafa kɛ se. Kɛ ba si mwɔnɛ ɔ, e ngɛ mi kaa adesahi ya hɛ mi ngɛ tsopa peemi mi mohu lɛɛ, se loloolo ɔ, hiɔ komɛ kaa AIDS, hwlɔmi hiɔ kɛ asla ngɛ nihi babauu a hɛ mi kpatae.

Ta jio, hwɔ jio, loo gbenɔ hiɔ jio, lɛ tsuo nɔ́ kake lɛ jeɔ mi kɛ ba a, nɛ ji gbenɔ. Gbeje ngɛ nimli nɛ gbo ɔ tsuo a nya buae, nɛ hɛ nɔ kami ko be mi.

E be kɛe nɛ je yaya nɛ ɔ kɛ e mi haomihi tsuo maa ba nyagbe. Mo kai kaa: Ngɛ jeha 1914 ɔ mi ɔ, Yesu “je kpo kaa kunimi yelɔ,” nɛ e sake Satan kɛ fɔ zugba a nɔ. Se Yesu gbi e kunimi yemi ɔ nya. (Kpojemi 6:2; 12:9, 12) E be kɛe, ngɛ Harmagedon ta a mi ɔ, Yesu ma je nyagbahi nɛ Satan kɛ ba a kɛ je, nɛ e ma kpata adesahi nɛ a fĩ Satan se ɔ tsuo a hɛ mi. (Kpojemi 20:1-3) Yesu maa po ní nɛ okpɔngɔ nɔ hili etɛ ɔmɛ ngɛ tsue ɔ se, nɛ e ma dla níhi nɛ a puɛ ɔ tsuo. Ngɛ mɛni blɔ nɔ? Mo kadi Baiblo mi si womihi nɛ nyɛɛ se nɛ ɔmɛ.

Ta se maa po, tue mi jɔmi maa ba. Yehowa ‘ma ha ta se maa po ngɛ je ɔ mi tsuo; e maa ku kɛ̃ɛ̃hi, kɛ akplɔhi a mi.’ (La 46:9) Nihi nɛ suɔ tue mi jɔmi ɔ lɛɛ “a maa hi zugba a nɔ ngɛ kplɔkɔtɔ, kɛ tue mi jɔmi mi.”—La 37:11.

Hwɔ se maa po, niye ní maa pɔ he. ‘Zugba a maa ba ní saminya, nɛ a ma ná blɛfo babauu ngɛ yo ɔmɛ tsuo pɛpɛɛpɛ a nɔ.’—La 72:16.

Hiɔ kɛ gbenɔ se maa po, nɔ tsuaa nɔ ma ná nɔmlɔ tso mi he wami kpakpa, nɛ a maa hi si kɛ ya neneene. Mawu “ma tsu a hɛ mi vo nyu tsuo. Nɔ ko be gboe hu; nɔ ko be kɔmɔ yee hu; nɔ ko be ya foe hu, nɛ nɔ ko be nɔ́ nae hu.”—Kpojemi 21:4.

Benɛ Yesu ngɛ zugba a nɔ ɔ, e ha nɛ wa na kaa ngɛ e nɔ yemi ɔ mi ɔ, adesahi ma ná si himi kpakpa. E kɛ nihi hi si ngɛ tue mi jɔmi mi, e ha nihi babauu niye ní, e tsa hiɔtsɛmɛ, nɛ e tle nihi nɛ a gbo ɔ po si kɛ ba wami mi ekohu.—Mateo 12:15; 14:19-21; 26:52; Yohane 11:43, 44.

Yehowa Odasefohi a bua maa jɔ kaa a maa tsɔɔ mo nɔ́ nɛ o maa pee kɛ dla o he kɛ to loko okpɔngɔ nɔ hili ɔmɛ a ní tsumi nɛ ba nyagbe. Anɛ o suɔ nɛ o le babauu lo?