1, 2. (a) Ke o le nɔ ko nɛ e he biɛ wawɛɛ ɔ e biɛ ɔ, anɛ lɔ ɔ tsɔɔ kaa o le lɛ saminya lo? Moo tsɔɔ nya. (b) Mɛnɔ nihi susu kaa Yesu ji?

NIHI fuu ngɛ je ɔ mi nɛ a he biɛ. Eko ɔ, o le nɔ ko nɛ e he biɛ wawɛɛ ɔ e biɛ. Se nɔ ɔ biɛ nɛ o le ɔ tsɔɔ we kaa o le lɛ saminya. Lɔ ɔ tsɔɔ we kaa o le nɔ́ fɛɛ nɔ́ ngɛ e he, kɛ bɔ nɛ e ngɛ ha tutuutu.

² E ngɛ mi kaa Yesu Kristo ba hi zugba nɛ ɔ nɔ maa pee jeha 2,000 ji nɛ ɔ mohu lɛɛ, se eko ɔ, o nu e biɛ hyɛ. Se nihi fuu li nɔmlɔ tutuutu nɛ Yesu ji. Ni komɛ deɔ ke e ji nɔmlɔ kpakpa, ni komɛ deɔ ke gbalɔ ji lɛ, nɛ ni komɛ hu deɔ ke lɛ ji Mawu. Kɛ moo o susu kɛɛ?​—Hyɛ Nyagbe Ningma 12.

3. Mɛni he je nɛ e he hia kaa o le Yehowa Mawu kɛ Yesu Kristo ɔ?

³ E he hia nɛ o le nɔ tutuutu nɛ Yesu ji. Mɛni he je? Baiblo ɔ de ke: ‘Ke a ná le kaa mo ji anɔkuale Mawu ɔ, nɛ a le Yesu Kristo, nɔ nɛ o tsɔ ɔ, a ma ná neneene wami.’ (Yohane 17:3) Niinɛ, ke o le Yehowa kɛ Yesu saminya a, o ma nyɛ maa hi si kɛ ya neneene ngɛ paradeiso mi ngɛ zugba a nɔ. (Yohane 14:6) Jehanɛ hu ɔ, ke o le Yesu saminya a, lɔ ɔ maa ye bua mo nɛ o maa kase lɛ konɛ o le bɔ nɛ o maa ba o je mi ha kɛ bɔ nɛ o kɛ ni kpahi maa hi si ha. (Yohane 13:34, 35) Ngɛ Yi 1 ɔ mi ɔ, wa kase Mawu he ní, nɛ wa le nɔ tutuutu nɛ e ji. Amlɔ nɛ ɔ, wa maa kase nɔ́ nɛ Baiblo ɔ tsɔɔ ngɛ Yesu he.

4. Mɛni munyunguhi nɛ ji “Mesia” kɛ “Kristo” ɔ tsɔɔ?

⁴ Loko a ma fɔ Yesu ɔ, Yehowa wo si momoomo ngɛ Baiblo ɔ mi kaa e maa tsɔ Mesia a aloo Kristo ɔ kɛ ba zugba a nɔ. A je munyungu nɛ ji “Mesia” a kɛ je Hebri gbi mi, nɛ a je munyungu nɛ ji “Kristo” ɔ kɛ je Hela gbi mi. Sablai enyɔ nɛ ɔmɛ tsuo tsɔɔ kaa Mawu maa hla Mesia nɛ a wo e he si ɔ, nɛ e ma ha lɛ blɔ nya klɛdɛɛ ko. Mesia a ma ha nɛ Mawu si womihi tsuo maa ba mi. Yesu ma nyɛ maa ye bua mo amlɔ nɛ ɔ hulɔ. Se loko a ma fɔ Yesu ɔ, nihi fuu bi ke, ‘Mɛnɔ lɛ e ma ba pee Mesia a?’

5. Anɛ Yesu kaseli ɔmɛ he ye kaa lɛ ji Mesia a lo?

⁵ Yesu kaseli ɔmɛ ná nɔ mi mami wawɛɛ kaa Yesu ji Mesia a nɛ. (Yohane 1:41) Kaa nɔ hyɛmi nɔ́ ɔ, Simon Petro de Yesu ke: “Mo ji Kristo ɔ.” (Mateo 16:16) Mɛni ma ha nɛ wa ná nɔ mi mami kaa Yesu ji Mesia a?

6. Ngɛ mɛni blɔ nɔ nɛ Yehowa ye bua tsui kpakpatsɛmɛ nɛ a le Mesia a mi tso?

⁶ Loko a ma fɔ Yesu ɔ, Mawu gbali ngma níhi fuu nɛ maa ye bua nihi konɛ a nyɛ nɛ a yɔse nɔ nɛ ji Mesia a kɛ fɔ si momoomo. Kɛ enɛ ɔ ye bua nihi ha kɛɛ? Ngɔɔ lɛ kaa a tsɔ mo ke o ya lɔle tesia ko nɛ nihi hiɛ ngɛ lejɛ ɔ nɛ́ o ya ngɔ nɔ ko nɛ o nɛ lɛ hyɛ kɛ ba. Ke nɔ ko kale bɔ nɛ nɔ ɔ ngɛ ha kɛ tsɔɔ mo ɔ, lɔ ɔ maa ye bua mo konɛ o nyɛ nɛ o le e mi tso. Jã kɛ̃ nɛ Yehowa hu ha nɛ e gbali ɔmɛ tsɔɔ wɔ nɔ́ nɛ Mesia a maa pee kɛ nɔ́ nɛ maa ba e nɔ. Gbami nɛ ɔmɛ tsuo a mi bami ɔ yeɔ bua tsui kpakpatsɛmɛ nɛ a yɔseɔ kaa Yesu ji Mesia a nɛ.

7. Mɛni gbamihi enyɔ lɛ maa nɔ mi kaa Yesu ji Mesia a?

 ⁷ Mo ha nɛ wa susu gbami nɛ ɔmɛ a kpɛti enyɔ he nɛ waa hyɛ. Kekleekle ɔ, benɛ e piɛ jeha 700 loko a ma fɔ Yesu ɔ, Mika gba kɛ fɔ si kaa a ma fɔ Mesia a ngɛ ma nyafii ko nɛ a tsɛɛ ke Betlehem ɔ mi. (Mika 5:2) Nɛ niinɛ hu ɔ, a fɔ Yesu ngɛ lejɛ ɔ! (Mateo 2:1, 3-9) Nɔ́ nɛ ji enyɔ ɔ, Daniel gba kɛ fɔ si kaa Mesia a maa ba ngɛ jeha 29 ɔ mi. (Daniel 9:25) Gbamihi fuu maa nɔ mi heii kaa Yesu ji Mesia a nɛ a wo e he si ɔ nɛ. Gbami nɛ ɔmɛ a kpɛti enyɔ pɛ he wa susu nɛ ɔ nɛ.​—Hyɛ Nyagbe Ningma 13.

8, 9. Benɛ a baptisi Yesu ɔ, mɛni lɛ ya nɔ nɛ maa nɔ mi kaa lɛ ji Mesia a?

⁸ Yehowa ma nɔ mi heii kaa Yesu ji Mesia a nɛ. Mawu wo Yohane Nɔ Baptisilɔ ɔ si kaa e ma ha lɛ okadi ko konɛ e yɔse nɔ nɛ ji Mesia a. Yohane na okadi nɛ ɔ benɛ Yesu ba e ngɔ ngɛ Yordan Pa a nya ngɛ jeha 29 ɔ mi kaa e baptisi lɛ ɔ. Baiblo ɔ tsɔɔ wɔ nɔ́ nɛ ya nɔ. Baiblo ɔ de ke: ‘Benɛ a baptisi Yesu ɔ, e je kpo amlɔ kɛ je pa a mi. A bli hiɔwe nya ha lɛ, nɛ e na Mawu mumi ɔ nɛ ngɛ si kplee kaa okpo nɛ ma e nɔ mami. Kɛkɛ nɛ gbi ko je hiɔwe de ke, “Imi nitsɛ ye bi nɛ i suɔ ji nɛ ɔ nɛ! Ee, i ngɛ e he bua jɔmi saminya.”’ (Mateo 3:16, 17) Benɛ Yohane nu gbi nɛ ɔ nɛ e na okadi ɔ, e yɔse kaa Yesu ji Mesia a nɛ. (Yohane 1:32-34) Jamɛ a ligbi ɔ, Yehowa ngɔ e mumi ɔ kɛ pɔ Yesu nu nɛ  Yesu ba pee Mesia. Lɛ nɛ Mawu hla kaa je ma amɛ a Nyatsɛ kɛ Matsɛ.​—Yesaya 55:4.

⁹ Baiblo gbamihi, kɛ Yehowa nitsɛ nya mi munyu, kɛ okadi nɛ Yehowa kɛ ha benɛ a baptisi Yesu ɔ, ma nɔ mi kaa Yesu ji Mesia a nɛ. Se jije Yesu je kɛ ba, nɛ kɛ e ngɛ ha kɛɛ? Nyɛ ha nɛ waa hyɛ nɔ́ nɛ Baiblo ɔ tsɔɔ.

10. Mɛni Baiblo ɔ de ngɛ Yesu si himi he loko e ba zugba a nɔ?

¹⁰ Baiblo ɔ tsɔɔ kaa Yesu hi hiɔwe jehahi babauu loko e ba zugba a nɔ. Mika de ke Mesia a ngɛ “kɛ je blema tɔɔ.” (Mika 5:2) Yesu nitsɛ de si abɔ kaa e hi hiɔwe hyɛ loko a ba fɔ lɛ kaa adesa ngɛ zugba a nɔ. (Kane Yohane 3:13; 6:38, 62; 17:4, 5.) Loko Yesu maa ba zugba a nɔ po ɔ, suɔmi nɛ ngɛ e kɛ Yehowa a kpɛti ɔ mi wa wawɛɛ nitsɛ.

11. Mɛni he je nɛ Yehowa fiɛ we Yesu he ɔ?

¹¹ Yehowa fiɛ we Yesu he kulaa. Mɛni he je? Ejakaa Mawu bɔ lɛ loko e bɔ nɔ́ tsuaa nɔ́. E bɔ lɛ loko e bɔ nɔ fɛɛ nɔ hulɔ. Enɛ ɔ he je ɔ, a tsɛɛ Yesu ke “nibɔ níhi tsuo a kpɛti tɛte.” * (Kolose Bi 1:15) Yehowa nɔ kake too pɛ nɛ bɔ Yesu. Enɛ ɔ hu piɛɛ yi mi tomi he je nɛ Yehowa fiɛ we Yesu he ɔ. Lɔ ɔ he je nɛ a tsɛɛ Yesu ke Mawu “Bi kake” ɔ nɛ. (Yohane 3:16) Jehanɛ hu ɔ, Yesu nɔ kake too pɛ nɛ e piɛɛ Yehowa he kɛ bɔ ní kpahi tsuo. (Kolose Bi 1:16) Nɛ Yesu pɛ ji nɔ nɛ a tsɛɛ ke “Munyu ɔ,” ejakaa lɛ ji nɔ nɛ Yehowa guɔ e nɔ nɛ e kɛ sɛ gbi haa hiɔwe bɔfohi kɛ adesahi.​​—Yohane 1:14.

12. Kɛ wa plɛ kɛ le kaa e slo Yesu ngɛ Mawu he ha kɛɛ?

¹² Ni komɛ susuɔ kaa Yesu nɔuu ji Mawu. Se pi jã nɛ Baiblo ɔ tsɔɔ. Baiblo ɔ tsɔɔ kaa a bɔ Yesu, enɛ ɔ tsɔɔ kaa Yesu ngɛ sisije. Se Yehowa, nɔ nɛ bɔ níhi tsuo ɔ lɛɛ e be sisije. (La 90:2) Yesu ji Mawu Bi, nɛ e susuu we hyɛ kaa e kɛ Mawu sɔ. Baiblo ɔ tsɔɔ  heii kaa Tsɛ ɔ nɔ kuɔ pe Bi ɔ. (Kane Yohane 14:28; 1 Korinto Bi 11:3) Yehowa pɛ ji “Mawu Ope.” (1 Mose 17:1) Ngɛ je ɔ mi tsuo ɔ, lɛ ji nɔ nɛ e nɔ kuɔ pe kulaa, nɛ e ngɛ he wami pe nɔ fɛɛ nɔ.​—Hyɛ Nyagbe Ningma 14.

13. Mɛni he je nɛ Baiblo ɔ deɔ ke Yesu ji “Mawu nɛ a nɛ́ lɛ ɔ subai nɛ a naa” a?

¹³ Yehowa kɛ e Bi Yesu pee kake kɛ tsu ní jeha ayɔ akpehi abɔ loko a bɔ hiɔwe kɛ zugba a. Enɛ ɔ ha nɛ a suɔ a sibi wawɛɛ nitsɛ! (Yohane 3:35; 14:31) Yesu kase e tsɛ ɔ su ɔmɛ wawɛɛ nitsɛ. Enɛ ɔ he je nɛ Baiblo ɔ tsɛɛ lɛ ke, “Mawu nɛ a nɛ́ lɛ ɔ subai nɛ a naa” a nɛ.​​—Kolose Bi 1:15.

14. Mɛni blɔ nɔ Yehowa Bi nɛ e fiɛ we e he ɔ gu kɛ ba zugba a nɔ kaa adesa?

¹⁴ Yehowa Bi nɛ e suɔ lɛ saminya a je e tsui mi faa nɛ e je hiɔwe nɛ a ba fɔ lɛ kaa adesa ngɛ zugba a nɔ. Mɛni blɔ nɔ e gu kɛ ba jã? Yehowa gu nyakpɛ blɔ nɔ nɛ e tsake e Bi ɔ ngɛ hiɔwe kɛ ba wo yomiyo ko nɛ a tsɛɛ lɛ ke Maria a fɔmi kotoku mi. Ngɛ sisi numi nɛ ɔ nya a, tsa pi nyumu ko nɛ e kɛ Maria fɔ Yesu. Enɛ ɔ he ɔ, Maria fɔ binyumu nɛ ye mluku, nɛ e wo lɛ biɛ ke Yesu.​​—Luka 1:30-35.

15. Mɛni blɔ nɔ o ma nyɛ maa gu kɛ le Yehowa saminya?

¹⁵ O ma nyɛ maa kase Yesu si himi, kɛ suhi nɛ e ngɛ ɔ a he ní fuu ke o kane Baiblo ɔ mi womihi nɛ ji Mateo, Marko, Luka, kɛ Yohane. A tsɛɛ womi nɛ ɔmɛ ke Sane Kpakpa amɛ. Akɛnɛ Yesu ngɛ kaa e Tsɛ ɔ he je ɔ, níhi nɛ o maa kase ɔ maa ye bua mo nɛ o maa le Yehowa saminya. Enɛ ɔ he je ɔ,  Yesu de ke: “Nɔ tsuaa nɔ nɛ na mi ɔ, e na Tsɛ ɔ.”​​—Yohane 14:9.

16. Mɛni Yesu tsɔɔ nihi? Níhi nɛ Yesu tsɔɔ ɔ je mɛnɔ ngɔ?

¹⁶ Nihi fuu tsɛ Yesu ke “Tsɔɔlɔ.” (Yohane 1:38; 13:13) Níhi nɛ a he hia pe kulaa nɛ Yesu tsɔɔ nihi ɔ a kpɛti kake ji “matsɛ yemi ɔ he sane kpakpa a.” Mɛni ji Matsɛ Yemi nɛ ɔ? Lɔ ɔ ji Mawu nɔ yemi nɛ e maa hi hiɔwe kɛ ye je ɔ tsuo nɔ, nɛ e kɛ jɔɔmi ma ba ha adesahi nɛ a buɔ Mawu tue ɔ. (Mateo 4:23) Nɔ́ tsuaa nɔ́ nɛ Yesu ba tsɔɔ ɔ je Yehowa ngɔ. Yesu de ke: “Nɔ́ nɛ i ngɛ nyɛ tsɔɔe ɔ ji imi nitsɛ ye yi mi; nɔ nɛ tsɔ mi ɔ nɛ ngɔ ha mi.” (Yohane 7:16) Yesu le kaa Yehowa suɔ kaa nihi nɛ a nu sane kpakpa nɛ ji kaa Mawu Matsɛ Yemi ɔ ma ba ye je ɔ tsuo ɔ nɔ ɔ.

17. Jije Yesu tsɔɔ ní ngɛ? Mɛni he je nɛ e bɔ mɔde wawɛɛ kaa e maa tsɔɔ nihi ní ɔ?

¹⁷ Jije Yesu tsɔɔ ní ngɛ? Yesu tsɔɔ ní ngɛ he tsuaa he nɛ e maa na nihi ngɛ. E tsɔɔ nihi ní ngɛ ma nguahi kɛ kɔpehi a mi, juahi a nɔ, jami hehi, kɛ wehi a mi. E hyɛ we blɔ kaa nihi nɛ a ba e ngɔ. Behi fuu ɔ, lɛ nɛ e yaa a ngɔ. (Marko 6:56; Luka 19:5, 6) Yesu tsu ní wawɛɛ nɛ e kɛ e he wami kɛ be fuu fiɛɛ ha nihi. Mɛni he je? Ejakaa e le kaa Mawu suɔ kaa e pee jã, nɛ e buɔ e Tsɛ ɔ tue be fɛɛ be hulɔ. (Yohane 8:28, 29) Jehanɛ hu ɔ, Yesu fiɛɛ ha nihi, ejakaa e mi mi sã lɛ ngɛ a he. (Kane Mateo 9:35, 36.) E na kaa jami hɛ mi nyɛɛli ɔmɛ tsɔɔ we ni ɔmɛ anɔkuale nɛ kɔɔ Mawu kɛ e Matsɛ Yemi ɔ he. Enɛ ɔ he je nɛ e suɔ kaa e maa ye bua nihi fuu konɛ a nu sane kpakpa a nɛ.

18. Yesu su ɔmɛ a kpɛti te nɛɛ lɛ o bua jɔ he wawɛɛ?

¹⁸ Yesu ji nɔ ko nɛ e suɔ nihi, nɛ e susuɔ a he. E mi  mi jɔ, nɛ nihi nyɛɔ suu e he. Jokuɛwi po suɔ kaa a maa hi e kasa nya. (Marko 10:13-16) Yesu hlɛ nɔ mi. E sume ojo fiali kɛ nihi nɛ a yi dami sane. (Mateo 21:12, 13) Benɛ Yesu ngɛ zugba a nɔ ɔ, nihi fuu bui yihi, nɛ a tsiɔ a nya ngɛ níhi fuu a he. Se Yesu lɛɛ e jeɔ bumi kpo kɛ haa yihi be tsuaa be. (Yohane 4:9, 27) Yesu baa e he si hulɔ. Kaa nɔ hyɛmi nɔ́ ɔ, gbɔkuɛ ko ɔ, e fɔ e kaseli ɔmɛ a nane he. Sɔmɔli ji nihi nɛ a pɔɔ nihi a nane he fɔmi.​​—Yohane 13:2-5, 12-17.

19. Mɛni nɔ hyɛmi nɔ́ lɛ tsɔɔ kaa Yesu le nihi a hiami níhi, nɛ e suɔ kaa e maa ye bua mɛ ɔ?

¹⁹ Yesu le nihi a hiami níhi, nɛ e suɔ kaa e maa ye bua mɛ. Enɛ ɔ je kpo heii benɛ e ngɔ he wami nɛ Mawu kɛ ha lɛ ɔ kɛ tsa nihi ngɛ nyakpɛ blɔ nɔ ɔ. (Mateo 14:14) Kaa nɔ hyɛmi nɔ́ ɔ, nyumu ko nɛ kpiti pue lɛ ba Yesu ngɔ nɛ e ba de lɛ ke: “Ke o suɔ ɔ, o ma nyɛ ha ye he nɛ tsɔ!” Yesu na kaa nyumu ɔ ngɛ nɔ́ nae wawɛɛ. E mi mi sã lɛ ngɛ nyumu ɔ he. Nyumu ɔ he pee lɛ mɔbɔ, nɛ e na kaa e sa nɛ e ye bua lɛ. Lɔ ɔ he ɔ, Yesu kpã e nine mi nɛ e ta nyumu ɔ he, nɛ e de lɛ ke: “I suɔ! O he nɛ tsɔ!” Amlɔ nɔuu ɔ, nyumu ɔ ná tsami! (Marko 1:40-42) Kɛ o susu kaa nyumu ɔ maa pee e ní ha kɛɛ?

20, 21. Mɛni Yesu pee nɛ tsɔɔ kaa e bu Mawu tue pe nɔ fɛɛ nɔ?

²⁰ Yesu ji nɔ nɛ bu Mawu tue pe kulaa nɛ wa ma nyɛ maa kase lɛ. Ngɛ níhi tsuo nɛ ba e nɔ aloo níhi nɛ e he nyɛli pee lɛ tsuo se ɔ, e ye e Tsɛ ɔ anɔkuale kɛ ya si nyagbe. Kaa nɔ hyɛmi nɔ́ ɔ, benɛ Satan ka Yesu ɔ,  Yesu pee we yayami. (Mateo 4:1-11) Yesu nitsɛ e weku li komɛ po he we yi kaa lɛ ji Mesia a, nɛ a de ke, “e yi mi ngɛ puɛe.” Se Yesu ya nɔ nɛ e tsu Mawu ní tsumi ɔ. (Marko 3:21) Benɛ e he nyɛli ngɛ lɛ yi mi wae ɔ, e ya nɔ nɛ e ye Mawu anɔkuale. E pee we nɔ́ ko nɛ maa ye mɛ awi.​​—1 Petro 2:21-23.

²¹ Benɛ a pii Yesu nɛ e gu mi kɛ gbo gbenɔ yeyee po ɔ, e ya nɔ nɛ e ye Yehowa anɔkuale. (Kane Filipi Bi 2:8.) Ligbi nɛ a maa gbe lɛ ɔ, mo susu amanehlu nɛ e gu mi ɔ he nɛ o hyɛ. A nu lɛ, nihi ye lakpa odase kɛ si lɛ kaa e bɔ musu, kojoli nɛ yi anɔkuale bu lɛ fɔ, yakayaka nimli ye e he fɛu, nɛ ta buli wa lɛ yi mi nɛ a sɛu lɛ. Benɛ e ma gbo ɔ, e kpa ngmlaa ke: “A gbe nya!”  (Yohane 19:30) Ligbi etɛ se ɔ, Yehowa tle lɛ si kaa mumi mi nɔmlɔ. (1 Petro 3:18) Ngɛ otsi bɔɔ komɛ a se ɔ, Yesu kpale kɛ ho hiɔwe ya, nɛ “e ya hi si ngɛ Mawu hiɔ nɔ,” nɛ e mlɛ kɛ ya si benɛ Mawu wo lɛ Matsɛ.​​—Hebri Bi 10:12, 13.

22. Akɛnɛ Yesu ye e Tsɛ ɔ anɔkuale he je ɔ, mɛni he blɔ wa ná amlɔ nɛ ɔ?

²² Yesu ye e Tsɛ ɔ anɔkuale kɛ ya si nyagbe. Enɛ ɔ he je ɔ, amlɔ nɛ ɔ, wa ná he blɔ kaa wa maa hi si kɛ ya neneene ngɛ paradeiso mi ngɛ zugba a nɔ kaa bɔ nɛ Yehowa wo si ɔ. Ngɛ yi nɛ nyɛɛ se ɔ mi ɔ, wa ma susu nɔ́ he je nɛ Yesu gbenɔ ɔ ha nɛ wa ná he blɔ kaa wa maa hi si kɛ ya neneene ɔ he.