1, 2. Moo tsɔɔ nimli komɛ nɛ Yehowa bu mɛ kaa e huɛmɛ kpakpahi.

MƐNƆ o suɔ kaa o kɛ maa pee huɛ? E ngɛ heii kaa o maa suɔ nɔ ko nɛ e kɛ mo hɛɛ susumi kake, kɛ je mi bami kake, nɛ́ e kɛ mo nyaa nɔ́ kake he. Nɛ o maa suɔ nɔ ko nɛ ngɛ su kpakpahi kaa anɔkuale yemi, kɛ mi mi himi.

² Ngɛ yi nɔ sane mi tsuo ɔ, Mawu ngɔ nimli komɛ kɛ pee e huɛmɛ kpakpahi. Kaa nɔ hyɛmi nɔ́ ɔ, Yehowa tsɛ Abraham ke e huɛ. (Kane Yesaya 41:8; Yakobo 2:23.) Mawu tu David he munyu kaa ‘nɔmlɔ nɛ e ná e he bua jɔmi.’ (Bɔfo Ɔmɛ A Ní Tsumi 13:22) Nɛ Yehowa bu gbalɔ Daniel kaa nɔ ko nɛ e ‘suɔ e sane saminya.’—Daniel 9:23.

3. Mɛni ha Yehowa ngɔ nimli komɛ kɛ pee e huɛmɛ ɔ?

³ Mɛni ha Yehowa ngɔ Abraham, David kɛ Daniel kaa e huɛmɛ ɔ? E de Abraham ke: “O bu mi tue.” (1 Mose 22:18) Lɔ ɔ he ɔ, Yehowa hɛɛ lɛ kɛ suu nihi nɛ peeɔ e suɔmi nya ní ɔ a he. E de Israel bi ɔmɛ ke, ‘mlaa nɛ i wo nyɛ ji nyɛɛ bu mi tue, konɛ ma pee nyɛ Mawu, nɛ nyɛɛ pee ye ma.’ (Yeremia 7:23) Ke o bu Yehowa tue ɔ, mo hu o ma nyɛ ma ba pee e huɛ!

4, 5. Mɛni blɔ nɔ Yehowa guu kɛ jeɔ e he wami kpo ngɛ e we bi a blɔ fa mi?

⁴ Mo susu se nami nɛ ngɛ huɛ nɛ o kɛ Mawu maa pee ɔ he nɛ o hyɛ. Baiblo ɔ de ke, “nihi nɛ yeɔ lɛ anɔkuale ɔ, e woɔ mɛ he wami.” (2 Kronika 16:9) Mɛni blɔ nɔ Yehowa maa gu kɛ je e he wami kpo ngɛ o blɔ fa mi? Blɔ kake ji nɔ́ nɛ wa kaneɔ ngɛ La 32:8 (NW) ke: “Imi [Yehowa] ma bli o juɛmi nya, nɛ ma tsɔɔ mo blɔ nɛ o nyɛɛ nɔ. Nɛ ma wo mo ga, nɛ ye hɛngmɛ maa hi o he.”

⁵ Hyɛ bɔ nɛ munyu nɛ tsɔɔ bɔ nɛ Yehowa suɔ wɔ ɔ ngɛ bua jɔmi ha! E maa tsɔɔ mo blɔ nɛ o nyɛɛ nɔ, nɛ e maa ye bua mo nɛ o nyɛɛ nɔ. Mawu suɔ kaa e ye bua mo ngɛ o haomihi kɛ kahi nɛ o kɛ ngɛ kpe ɔmɛ a mi. (Kane La 55:22.) Lɔ ɔ he ɔ, ke o sɔmɔ Yehowa kɛ o tsui tsuo ɔ, o ma nyɛ ma ná nɔ mi mami kaa la polɔ ɔ benɛ e de ke: ‘I susuɔ Yehowa he daa. Nɛ́ Yehowa ngɛ ye kasa nya nɛ ɔ, nɔ́ ko nɔ́ ko be mi pee.’ (La 16:8; 63:8) Ee, Yehowa ma nyɛ maa ye bua mo nɛ o hi si bɔ nɛ maa sa e hɛ mi. Se kaa bɔ nɛ o le ɔ, Mawu he nyɛlɔ ko ngɛ nɛ suɔ kaa e tsi o nya nɛ o ko pee jã.

6. Kɛ Satan po adesahi a nya kɛɛ?

⁶ A tsɔɔ wɔ bɔ nɛ Satan Abosiami te si kɛ wo Mawu je mi tsuo nɔ yemi ɔ ngɛ womi nɛ ɔ Yi 11 ɔ mi. Satan po Mawu nya kaa e ji lakpatsɛ, nɛ e tsɔɔ kaa Yehowa yi dami sane, ejakaa e ngmɛ́ Adam kɛ Hawa blɔ nɛ mɛ nitsɛmɛ a mwɔ a yi mi kpɔ ngɛ kpakpa kɛ yayami he. Benɛ Adam kɛ Hawa pee yayami se nɛ a sisi bimɛ bɔni hiɛmi ngɛ zugba a nɔ ɔ, Satan je atsinyɛ ngɛ juɛmi nɛ nimli hɛɛ kɛ ngɛ Mawu jae ɔ he. Satan nya pomi ɔ ji, ‘Pi suɔmi mi nɛ nimli je kɛ ngɛ Mawu sɔmɔe. Ke o ha mi blɔ ɔ, ma nyɛ ma ha nɔ tsuaa nɔ ma kua mo jami.’ Nyumu nɛ a tsɛɛ lɛ Hiob he sane ɔ tsɔɔ kaa kikɛ ji bɔ nɛ Satan susu. Mɛnɔ ji Hiob, nɛ mɛni blɔ nɔ Satan powa fiami ɔ kɔ e he ngɛ?

7, 8. (a) Mɛni ha nɛ e slo Hiob ngɛ nimli tsuo nɛ ngɛ jamɛ a be ɔ mi ɔ a he ɔ? (b) Mɛni blɔ nɔ Satan bi juɛmi nɛ Hiob hɛɛ kɛ ngɛ Mawu sɔmɔe ɔ he sane?

 ⁷ Hiob hi si maa pee jeha 3,600 nɛ be. E ji nɔmlɔ kpakpa, ejakaa Yehowa de ngɛ e he ke: ‘Nɔ ko nɔ ko be je ɔ mi nɛ da, nɛ yeɔ anɔkuale kɛ lɛ sɔ. E jaa mi, nɛ e pee we nɔ́ nɛ dɛ blɔ kɔkɔɔkɔ.’ (Hiob 1:8) Hiob sa Mawu hɛ mi.

⁸ Satan bi juɛmi nɛ Hiob hɛɛ kɛ ngɛ Mawu sɔmɔe ɔ he sane. Abosiami de Yehowa ke: “O baa Hiob yi, kɛ e we mi bimɛ, kɛ nɔ́ tsuaa nɔ́ nɛ e ngɛ, nɛ nɔ́ ko hia we lɛ. O gbaa e ní tsumi, nɛ o wo lɛ ní babauu ngɛ zugba a nɔ. Moo lɛɛ mo he ní ɔmɛ ngɛ e dɛ kaa e be mo gbiɛe ngɛ o hɛ mi lo!”—Hiob 1:10, 11.

9. Mɛni Yehowa pee ngɛ Satan nya pomi ɔ he, nɛ mɛni he je?

⁹ Satan je atsinyɛ kaa níhi nɛ Hiob ná ngɛ Mawu dɛ ɔ he je nɛ e ngɛ Mawu jae ɔ nɛ. Abosiami de hu kaa ke a ka Hiob ɔ, e ma kua Mawu. Mɛni Yehowa pee ngɛ Satan nya pomi nɛ ɔ he? Akɛnɛ sane ɔ kɔ juɛmi nɛ Hiob hɛɛ kɛ ngɛ Mawu jae ɔ he he je ɔ, Yehowa ngmɛ blɔ nɛ Satan ka Hiob. Kɛkɛ ɔ, Hiob suɔ Mawu jio, e sume lɛ jio ɔ, e mi maa tɛ̃ heii.

10. Mɛni kahi Hiob kɛ kpe, nɛ kɛ e pee e ní ha kɛɛ?

¹⁰ E kɛ we nɛ Satan ya ka Hiob ngɛ blɔ slɔɔtohi a nɔ. Juli ya ju Hiob lohwe ɔmɛ ekomɛ, nɛ ekomɛ hu gbo. A gbe e sɔmɔli ɔmɛ a kpɛti nihi fuu. Enɛ ɔ ha Hiob ye ohia wawɛɛ. Jehanɛ ɔ, amanehlu kpa nɛ ba ji kaa kɔɔhiɔ nɛ nya wa gbe Hiob bimɛ nyɔngma amɛ. Se ngɛ haomi nɛ nya wa nɛ ɔmɛ tsuo mi ɔ, “Hiob pee we yayami ko; e pia we Mawu.”—Hiob 1:22.

11. (a) Mɛni ji Satan nya pomi enyɔne ngɛ Hiob he, nɛ mɛni Yehowa pee ngɛ he? (b) Benɛ hiɔ nɛ yee nɔ ɔ fia Hiob ɔ, kɛ e pee e ní ha kɛɛ?

¹¹ Satan ngmɛɛ we e he. Eko ɔ, Satan susu kaa Hiob nyɛ  nɛ e to e tsui si benɛ e weto ní ɔmɛ a hɛ mi kpata, nɛ e tsɔli kɛ e bimɛ ɔmɛ gbo ɔ mohu, se ke hiɔ fia lɛ ɔ lɛɛ, e ma kua Mawu. Yehowa ngmɛ blɔ nɛ Satan ha nyangemi hiɔ nɛ yee nɔ fia Hiob. Se enɛ ɔ po ha we nɛ Hiob nɛ ngmɛɛ e hemi kɛ yemi ngɛ Mawu mi ɔ he. Mohu ɔ, e de kɛ nɔmi mami ke: ‘Kɛ yaa si ye gbenɔ ligbi ɔ, i be ye anɔkuale yemi ɔ he ngmɛe.’—Hiob 27:5.

12. Mɛni blɔ nɔ Hiob ní peepee ha Abosiami munyu ɔ pee lakpa?

¹² Hiob li tete kaa Satan ji nɔ nɛ ngɔ haomi ɔmɛ kɛ ba e nɔ. Nɛ akɛnɛ Hiob li powa nɛ Abosiami fia Yehowa nɔ yemi ɔ he nɔ́ ko he je ɔ, e susu kaa Yehowa ji nɔ nɛ ngɛ lɛ haoe. (Hiob 6:4; 16:11-14) Se kɛ̃ ɔ, e ye Yehowa anɔkuale. Nɛ akɛnɛ Hiob ye Yehowa anɔkuale he je ɔ, e ha nɔ́ nɛ Satan de kaa níhi nɛ Hiob ná ngɛ Yehowa dɛ he je nɛ e ngɛ lɛ sɔmɔe ɔ pee lakpa munyu!

13. Mɛni je anɔkuale nɛ Hiob ye Mawu ɔ mi kɛ ba?

¹³ Hiob anɔkuale yemi ɔ ha Yehowa ná heto kpakpa kɛ ha Satan powa fiami ɔ. Hiob ji Yehowa huɛ nitsɛnitsɛ, nɛ Mawu jɔɔ lɛ ngɛ anɔkuale nɛ e ye ɔ he.—Hiob 42:12-17.

14, 15. Mɛni he je wa ma nyɛ ma de ke Satan powa fiami ɔ kɔɔ adesahi tsuo a he, se pi Hiob pɛ?

¹⁴ Anɔkuale nɛ nimli maa ye Mawu he sane ɔ nɛ Satan tle si ɔ kɔ we Hiob pɛ he. E kɔ mo hu o he. Enɛ ɔ je kpo pãa ngɛ Abɛ 27:11, he nɛ Yehowa Munyu ɔ de ngɛ ke: “Ye bi, pee o he ní lelɔ, nɛ ma na bua jɔmi, konɛ ma na nɔ́ kpakpa ko ma de nɔ nɛ ngɛ mi ahlua bɔe ɔ.” Munyu nɛ ɔ nɛ a ngma jeha lafahi abɔ ngɛ Hiob gbenɔ se ɔ, tsɔɔ kaa Satan ngɛ Yehowa ahlua bɔe, nɛ e ngɛ Mawu tsɔli ɔmɛ a nya poe kpamisa. Ngɛ anɔkuale mi ɔ, ke wa hi si bɔ nɛ sa Yehowa hɛ mi ɔ, e ma ha Yehowa ma ná heto kɛ ha Satan lakpa nya pomi ɔmɛ, nɛ lɔ ɔ ma ha Yehowa bua maa jɔ. Anɛ o bua jɔɛ  enɛ ɔ he lo? Ke e biɔ po kaa o pee tsakemi komɛ ngɛ o si himi mi bɔ nɛ pee nɛ o ná heto kɛ ha Abosiami lakpa nya pomi ɔmɛ ɔ, anɛ o kɛ bua jɔmi be jã pee lo?

¹⁵ Mo kadi kaa Satan de ke: “Nɔ́ tsuaa nɔ́ nɛ ngɛ nɔ ko dɛ ɔ, e ma nyɛ ngɔ kɛ ha, ke e yi ma ná wami kɛkɛ.” (Hiob 2:4) Munyu nɛ ji, “nɔ ko” nɛ Satan kɛ tsu ní ɔ tsɔɔ heii kaa pi Hiob pɛ nya nɛ Satan po, se mohu adesahi tsuo. Enɛ ɔ ji munyu nɛ he hia saminya. Satan bi anɔkuale nɛ o yeɔ Mawu ɔ he munyu. Abosiami suɔ kaa ke haomi ko ba o nɔ ɔ, o gbo Mawu nɔ tue, nɛ o je blɔ nɛ da a nɔ. Mɛni blɔ nɔ Satan maa gu kɛ pee enɛ ɔ?

16. (a) Mɛni blɔhi a nɔ Satan guu konɛ e kɛ gbla nihi kɛ je Mawu he? (b) Mɛni blɔ nɔ Abosiami ma nyɛ maa ngɔ blɔ nɛ ɔmɛ kɛ tsu ní kɛ tsi o nya?

¹⁶ Kaa bɔ nɛ wa kase ngɛ Yi 10 mi ɔ, Satan guu blɔ slɔɔtohi a nɔ konɛ e kɛ gbla nihi kɛ je Mawu he. Blɔ kake ji kaa, e tuaa nɔ “kaa jata nɛ ngɛ huae, nɛ ngɛ nɔ ko hlae nɛ e tsɔtslɔɔ e mi.” (1 Petro 5:8) Lɔ ɔ he ɔ, Satan ma nyɛ maa gu huɛmɛ, weku li, kɛ ni kpahi a nɔ kɛ tsi o nya nɛ́ o kpa Baiblo ɔ kasemi, konɛ nɔ́ nɛ o kase ɔ hu o ko ngɔ kɛ tsu ní. * (Yohane 15:19, 20) Jehanɛ hu ɔ, Satan “tsakeɔ e he peeɔ bɔfo nɛ ngɛ kpɛe kaa la.” (2 Korinto Bi 11:14) Abosiami ma nyɛ maa gu ga blɔ nɔ kɛ sisi mo konɛ o jɔɔ Mawu suɔmi nya ní peemi. E ma nyɛ maa wo o kɔni mi nyu hulɔ, nɛ eko ɔ, e ma ha nɛ o nu he kaa o be nyɛe maa sa Mawu hɛ mi kɔkɔɔkɔ. (Abɛ 24:10) Ke Satan ngɛ ‘huae kaa jata’ jio, e ngɛ ‘kpɛe kaa la bɔfo’ jio ɔ, powa nɛ e fia a tsakee we: E de ke, ke o kɛ haomi loo ka kpe ɔ, o ma kua Mawu jami. Mɛni o maa pee nɛ o kɛ ha e powa fiami ɔ  heto, konɛ o kɛ tsɔɔ kaa o yeɔ Mawu anɔkuale kaa bɔ nɛ Hiob pee ɔ?

17. Mɛni ji yi mi tomi titli he je nɛ e sa kaa waa ye Yehowa mlaa amɛ a nɔ?

¹⁷ O ma nyɛ ma ha Satan nya pomi ɔ heto ke o hi si bɔ nɛ sa Mawu hɛ mi. Mɛni enɛ ɔ biɔ nɛ o pee? Baiblo ɔ de ke: ‘Nyɛɛ suɔ Yehowa, nyɛ Mawu ɔ kɛ nyɛ tsui tsuo, kɛ nyɛ klaa tsuo, kɛ nyɛ he wami tsuo.’ (5 Mose 6:5) Benɛ suɔmi nɛ o ngɛ kɛ ha Mawu ɔ mi ngɛ wae ɔ, jã nɔuu o bua maa jɔ e suɔmi nya ní peemi he. Bɔfo Yohane ngma ke, “Ke wa suɔ Mawu ɔ, wa yeɔ e mlaa amɛ a nɔ.” Ke o suɔ Yehowa kɛ o tsui tsuo ɔ, o maa na kaa “e mlaa amɛ a nɔ yemi wɛ kulaa.”—1 Yohane 5:3.

18, 19. (a) Mɛni ji Yehowa mlaa amɛ ekomɛ? (hyɛ daka nɛ e yi ji, “ Mo Kua Níhi Nɛ Yehowa Sume.”) (b) Kɛ wa peeɔ kɛ leɔ kaa Mawu bi we wɔ nɔ́ ko nɛ pã wɔ kɛɛ?

¹⁸ Mɛni ji Yehowa mlaa amɛ? Ekomɛ tsɔɔ je mi bami komɛ nɛ sa kaa wa kua. Kaa nɔ hyɛmi nɔ́ ɔ, hyɛ daka nɛ e yi ji, “ Mo Kua Níhi Nɛ Yehowa Sume.” O maa na je mi bami komɛ nɛ Baiblo ɔ bu mɛ fɔ ngɛ lejɛ ɔ. Ke o kane mi kɛ be kekleekle ɔ, eko ɔ, e maa pee mo kaa ní peepeehi nɛ a tu a he munyu ɔ pi ní yayamihi tsɔ ko. Se ke o susu ngmamihi nɛ piɛɛ he ɔ a he ɔ, o maa na kaa nile ngɛ Yehowa mlaa amɛ a mi. Tsakemi nɛ o maa pee ngɛ o je mi bami he ɔ ma nyɛ maa pee nɔ́ ko nɛ he wa ha mo wawɛɛ. Se kɛ̃ ɔ, ke o ba o je mi bɔ nɛ sa Mawu hɛ mi ɔ, o tsui maa nɔ o mi nɛ o ma ná bua jɔmi. (Yesaya 48:17, 18) O ma nyɛ maa pee jã. Kɛ wa peeɔ kɛ leɔ enɛ ɔ kɛɛ?

¹⁹ Yehowa bi we wɔ nɔ́ ko nɛ pã wɔ hyɛ kɔkɔɔkɔ. (Kane 5 Mose 30:11-14.) E le wa nyɛmi kɛ wa fã tɔmi ɔmɛ pe wɔ nitsɛmɛ po. (La 103:14) Jehanɛ hu ɔ, Yehowa ma nyɛ maa ye bua wɔ konɛ waa bu lɛ tue. Bɔfo Paulo ngma ke: “Mawu yeɔ e siwo nɔ, nɛ e be hae nɛ a ka nyɛ pe bɔ nɛ nyɛ ma  nyɛ. Ke ka ba nyɛ nɔ ɔ, Mawu ma ha nyɛ he wami nɛ nyɛ kɛ da nya, konɛ nyɛɛ je mi.” (1 Korinto Bi 10:13) Yehowa ma nyɛ ma ha mo “he wami kpetekpleenyɛ” bɔ nɛ pee nɛ o nyɛ nɛ o da si kpɛii. (2 Korinto Bi 4:7) Benɛ Paulo da si ngɛ e ka amɛ a nya se ɔ, e ngma ke: ‘I nyɛɔ peeɔ nɔ́ tsuaa nɔ́ ngɛ nɔ nɛ woɔ mi he wami ɔ he je.’—Filipi Bi 4:13.

20. Mɛni suhi nɛ sa Mawu hɛ mi e sa kaa o ná, nɛ mɛni he je a he hia?

²⁰ Ngɛ anɔkuale mi ɔ, e biɔ babauu pe níhi nɛ Yehowa  sume nɛ o maa yu o he kɛ je a he ɔ kɛkɛ. E sa kaa o suɔ níhi nɛ e suɔ hulɔ. (Roma Bi 12:9) Anɛ pi nihi nɛ a kɛ mo hɛɛ susumi kake, je mi bami kake, nɛ́ a bua jɔ níhi nɛ mo hu o bua jɔ he ɔ nɛ o suɔ kaa a pee o huɛmɛ lo? Jã ji bɔ nɛ Yehowa hu ngɛ. Lɔ ɔ he ɔ, bɔɔ mɔde nɛ o suɔ níhi nɛ Yehowa suɔ ɔ. Ngɛ La 15 ɔ mi ɔ, a tsɔɔ níhi nɛ Yehowa suɔ kaa e huɛmɛ nɛ a pee ɔ ekomɛ. (Kane La 15:1-5.) Yehowa huɛmɛ jeɔ suhi nɛ Baiblo ɔ tsɛɛ ke “mumi ɔ yiblii” ɔ kpo. Lɔ ɔ mɛ ji “suɔmi, bua jɔmi, he jɔmi, tsui si tomi, mi mi himi, kpakpa peemi, hemi kɛ yemi, he si bami, kɛ he nɔ yemi.”—Galatia Bi 5:22, 23.

21. Mɛni maa ye bua mo konɛ o ná su kpakpahi nɛ Mawu suɔ?

 ²¹ Baiblo ɔ kanemi kɛ e kasemi daa ligbi ɔ maa ye bua mo konɛ o ná su kpakpahi nɛ Yehowa suɔ. Nɛ ke o kase níhi nɛ Mawu ngɛ hlae ngɛ o dɛ hu ɔ, lɔ ɔ maa ye bua mo nɛ o ma dla o susumi konɛ e kɛ Mawu susumi nɛ kɔ. (Yesaya 30:20, 21) Ke o ha suɔmi nɛ o ngɛ ha Yehowa mi wa a, lɔ ɔ maa wo mo gɛjɛmi konɛ o hi si bɔ nɛ maa sa Mawu hɛ mi.

22. Ke o hi si bɔ nɛ maa sa Mawu hɛ mi ɔ, mɛni se nami maa ba he?

²² E biɔ mɔde bɔmi loko o ma nyɛ maa hi si bɔ nɛ sa Yehowa hɛ mi. Baiblo ɔ tsɔɔ kaa o si himi nɛ o ma tsake ɔ ji o je mi bami momo nɛ o maa ngmɛɛ he konɛ o ná je mi bami ehe. (Kolose Bi 3:9, 10) La polɔ ɔ ngma ngɛ Yehowa mlaa amɛ a he ke: ‘Ke i ye mlaa amɛ a nɔ ɔ, i náa he se babauu.’ (La 19:11) Mo hu ke o hi si bɔ nɛ sa Mawu hɛ mi ɔ, o maa na kaa se nami babauu ngɛ he. Nɛ jã nɛ o maa pee ɔ hu ma ha nɛ o ná heto kɛ ha Satan powa fiami ɔ, konɛ Yehowa bua nɛ jɔ!