ENUKPLAKPLA NYƆTA 34
Kpla Nu So Bibla Mɛ Nyɔnuɖɛwo Nu
“Amɛ ciwo shi yí gɔnmɛsese citocito le ase gɔnmɛ ni.” —DAN. 12:10, NWT.
EHAJIJI 98 Ŋɔŋlɔawo—Wotso Mawu Ƒe Gbɔgbɔ Me
SUSU VEVI LƆ a
1. Nyi yí atɛnŋ akpedo mì nu yí Bibla mɛ nyɔnuɖɛwo kplakpla ajɔnɔ ji nɔ mìɔ?
NƆVIŊSU jajɛ ɖeka ci yí tɔ mɔ Ben nu mɔ: “Bibla mɛ nyɔnuɖɛwo kplakpla jɔnɔ ji nɔŋ.” Ahan ewanɔ nɔ eo can nɛa? Alo èvɔnnɔ nɔ enyɔnuɖɛwo kplakplaa? Etɛnŋ gbewa nɔ eo mɔ nyɔnuɖɛwo kplakpla cinɔkɔ nɔ amɛ. Vɔ nɔ ènya enu ci yí taɖo Yehowa na woŋwlɛ wo do yi Nyɔ lɔ mɛɔ, àtɛnŋ atrɔ susu.
2. Nyi nu mìaxo nuxu so le nyɔta cɛ mɛɔ?
2 Le nyɔta cɛ mɛɔ, mìaxo nuxu so enu ci yí taɖo mìɖo akpla Bibla mɛ nyɔnuɖɛwo koɖo lé mìakpla wo do. Yi goduɔ, mìakpɔ Daniɛli nyɔnuɖɛ amɛve ɖekawo yí akpɔ lé wowo gɔnmɛsese atɛnŋ akpedo mì nu le egbɛ mɛ do.
NYI YÍ TAÐO MÌAKPLA BIBLA MƐ NYƆNUÐƐWOƆ?
3. Nyi mìɖo awa nɔ mìji mɔ mìamɔŋje Bibla mɛ nyɔnuɖɛ ɖe mɛɔ?
3 Ele mɔ mìabiɔ kpekpedonu gbɔxwe yí amɔŋje Bibla mɛ nyɔnuɖɛ ɖe mɛ. Mìasɔ kpɔwɛ cɛ. Sɔɛ mɔ èɖyi sa yi fini dejeshi ɖɛ o, vɔ ao xlɔ ci yí zɔn mɔ lɔ koɖo eo jeshi nɔtɔxu lɔ nywiɖe. Énya fini èle koɖo fini emɔ ɖekaɖeka kplɔ amɛ yi. Kankandojitɔɔ, ajɔ ji nɔ eo mɔ ao xlɔ lɔ lɔn mɔ yeazɔn emɔ lɔ koɖo eo. Yehowa le shigbe mìwo xlɔ ŋtɔ́ hannɛ, éjeshi esɔ mɛ ɖɛ wu mì. Eyi taɖo nɔ mìji mɔ mìamɔŋje Bibla nyɔnuɖɛ ɖe mɛɔ, mìɖo asɔ mìwoɖekiwo hwe yí abiɔ Yehowa kpekpedonu.—Dan. 2:28; 2 Piɛ 1:19, 20.
4. Nyi yí taɖo Yehowa na woŋwlɛ nyɔnuɖɛwo do yi Nyɔ lɔ mɛ nɔ mìɔ? (Ʒeremi 29:11) (Kpɔ foto lɔ hɛnnɛ.)
4 Shigbe jila nywi nɛɔ, Yehowa ji mɔ esɔ mɛ le nyɔ nɔ ye viyewo. (Hlɛn Ʒeremi 29:11.) Vɔ to akpo nɔ agbetɔwoɔ, Yehowa atɛnŋ anu esɔ mɛ ɖɛ hlɛnhlɛnhlɛn nɔ mì yí avamɛ. Éna woŋwlɛ enyɔnuɖɛwo do yi Nyɔ lɔ mɛ keŋ nɔ mìatɛnŋ anya enujɔjɔ veviwo gbɔxwe woavajɔ. (Ezai 46:10) Eyi taɖo Bibla mɛ nyɔnuɖɛwo nyi enunana ci yí so mìwo Da ci yí le jeŋkwi mɛ gbɔ. Vɔ lé àwɛ akando ji mɔ enyɔ ciwo Bibla nu ɖɛ avajɔ nyɔnɔnwitɔɔ?
5. Nyi jajɛwo atɛnŋ akpla so Max gbɔɔ?
5 Amɛ ciwo yí denya enu sugbɔ so Bibla nu o alo ciwo yí debunɔ Bibla o yí trɔdo mìwo jajɛwo gbɛ le suklu. Enyɔ ciwo wonunɔ koɖo lé wowanɔ nu do atɛnŋ ana yí jajɛ Kunuɖetɔwo atɔ enu xoxo kpɔ. Kpɔ enu ci yí jɔ do nɔviŋsu Max ji ɖa. Énu mɔ: “Hwenu ŋyikɔ sukluɔ, ŋtɔ enu xoxo kpɔ yí biɔkɔ nyɛɖeki se mɔ nyɔnɔnwi lɔ yí anyi jilawo kplakɔŋ ma yí Bibla so Mawu gbɔ nyao ma.” Lé yi jilawo wa nu doɔ? Énu mɔ, “Wodewa nu koɖo dɔmɛzi o ci ŋnya mɔ eve wo nu can.” Max jilawo ɖo yi nyɔwo ŋci ni koɖo Bibla. Max ŋtɔ gbewa nubuwo kpi. Énu mɔ: “Ŋkpla Bibla nyɔnuɖɛwo nyɛŋtɔ yí ŋxo nuxu so enu ciwo yí ŋkpla nu nɔ jajɛ buwo.” Nyi yí to so mɛɔ? Max nu mɔ: “Le yi godu gbɔxwe yí ŋvakando ji mɔ Bibla so Mawu gbɔ!”
6. Nɔ èxoxoɔ nu kpɔ ɖe, nyi èɖo awaɔ, yí nyi yí taɖoɔ?
6 Nɔ ètɔ enu xoxo kpɔ shigbe Max nɛ so nyɔnɔnwi ciwo yí le Bibla mɛ nuɔ, ŋgbewa ŋkpɛn nɔ eo o. Vɔ ele veviɖe mɔ èɖo awa ŋɖe so nu blaŋ. Enuxoxokpɔ le shigbe ehwi nɛ. Nɔ wodewa ŋɖe so nuɔ, édanahɛn enuveviwo vivivi. Gbɔxwe àɖe “ehwijeje” lɔ so ao xɔse nuɔ, èɖo abiɔ eoɖeki se mɔ, ‘Ŋkando enyɔ ci Bibla nu so esɔ mɛ nu jia?’ Nɔ dekando jiɔ, èɖo akpla Bibla mɛ nyɔnuɖɛ ciwo yí vamɛ vɔ. Lé àtɛnŋ awa ecɛ doɔ?
LÉ WOAKPLA BIBLA NYƆNUÐƐWO DO
7. Kpɔwɛ ci Daniɛli ɖo ɖɛ le nyɔnuɖɛwo kplakpla mɛɔ? (Daniɛli 12:10) (Kpɔ foto lɔ hɛnnɛ.)
7 Daniɛli ɖo kpɔwɛ nywi ɖɛ le lé woakpla nyɔnuɖɛwo mɛ. Ékpla nyɔnuɖɛwo koɖo susu nywi, éji mɔ yeajeshi nyɔnɔnwi lɔ. Daniɛli gbesɔ yiɖeki hwe yí nya mɔ Yehowa ana enugɔnmɛsese mɛ ciwo yí jeshi ɖɛ yí gbewanɔ do agbenywinɔnɔ se yitɔwo ji. (Dan. 2:27, 28; hlɛn Daniɛli 12:10.) Daniɛli dasɛ mɔ yesɔ yeɖeki hwenɔ ci ebiɔ Yehowa mɔ yi le kpedo ye nu. (Dan. 2:18) Daniɛli gbekplanɔ nu nywiɖe. Éji enu gɔnmɛ kpɔ le Enuŋwlɛŋwlɛ ciwo yí li le yi hwenu mɛ. (Ʒer. 25:11, 12; Dan. 9:2) Lé àtɛnŋ awa Daniɛli tɔ han doɔ?
8. Nyi yí taɖo mɛɖewo gbe mɔ yewodaxɔɛ se mɔ Bibla mɛ nyɔnuɖɛwo nyi nyɔnɔnwiɔ, vɔ nyi ele mɔ mìawaɔ?
8 Bu tamɛ kpɔ so susu ci yí taɖo èkplakɔ Bibla mɛ nyɔnuɖɛwo nu. Èɖo dro veviɖe mɔ yeajeshi nyɔnɔnwi lɔ yí taɖo èkplakɔ Bibla mɛ nyɔnuɖɛwoa? Nɔ ahan yɔ nɛɔ, Yehowa akpedo eo nu. (Ʒan 4:23, 24; 14:16, 17) Vɔ susu bu ci yí taɖo mɛɖewo kplanɔ Bibla mɛ nyɔnuɖɛwoɔ? Mɛɖewo kplɛni koɖo susu mɔ yewoakpɔ enu ciwo yí dasɛ mɔ Bibla deso Mawu gbɔ o. Wobunɔ mɔ de Mawu gbɔ yí Bibla so o, eyi taɖo yewoŋtɔwo ado se kudo enunywi koɖo enuvɔn nu. Vɔ susu nywi ɖo ale mì shi kudo Bibla kplakpla nu. Gbesɔ kpe niɔ, mìɖo aɖo nɔnɔmɛ vevi ɖeka gbɔxwe yí amɔŋje Bibla mɛ nyɔnuɖɛwo mɛ.
9. Nɔnɔmɛ ci ele mɔ mìaɖo gbɔxwe yí amɔŋje Bibla mɛ nyɔnuɖɛwo mɛɔ? Dre mɛ.
9 Sɔ eɔoɖeki hwe. Yehowa ɖo gbe mɔ yeakpedo mɛ ciwo yí sɔ wowoɖekiwo hwenɔ nu. (Ʒaki 4:6) Eyi taɖo ele mɔ mìado gbe ɖaɖa nɔ akpedo mì nu gbɔxwe mìamɔŋje Bibla mɛ nyɔnuɖɛwo mɛ. Nɔ mìsɔ mìwoɖekiwo hwenɔɔ, mìalɔn yí hwashi egbejinɔtɔ lɔ akpedo mì nu, ɖo eyi Yehowa zankɔ yí sɔ nakɔ gbɔngbɔn mɛ ŋɖuɖu mì le gamɛ nywitɔ ji. (Luiki 12:42) Yehowa nyi Mawu ci yí wanɔ nu le toto nu, eyi taɖo esɔgbe mɔ azannɔ emɔ kuɖeka kpaŋ asɔ kpedo mì nu mìamɔŋje nyɔnɔnwi ciwo yí le yi Nyɔ lɔ mɛ.—1 Kor. 14:33; Efe. 4:4-6.
10. Nyi èkpla so enu ci mɛ Esther to mɛɔ?
10 Kplanɔ nu nywiɖe. Kpla nu so enyɔnuɖɛ ci yí jɔ ji nɔ eo nu doŋkɔ. Eyi nɔvinyɔnu Esther wa. Éji mɔ yeanya nu so enyɔnuɖɛ ciwo yí xo nuxu so Mɛsia vava lɔ nu. Énu mɔ: “Hwenu ŋɖo xwe 15 ɔ, ŋtɔ nu gɔnmɛ jiji kpɔ keŋ akpɔ kpeɖoji ciwo yí dasɛ mɔ woŋwlɛ nyɔ lɔwo ɖɛ gbɔxwe yí Yesu va.” Enu ciwo yí ekpla so Axu Kuku Wemaŋwlaŋwlawo mɛ na eɖo kandoji. Énu mɔ: “Woŋwlɛ wema lɔ ɖewo ɖɛ gbɔxwe Kristo va, eyi taɖo enyɔnuɖɛ ciwo yí le wo mɛ so Mawu gbɔ.” Énu kpi mɔ, “Ŋɖo ahlɛn wema cɛwo zenɛniɖe gbɔxwe amɔŋje wo mɛ.” Vɔ ejɔ ji ni mɔ yeje agbla yí wɛ. Ci ekpla Bibla mɛ nyɔnuɖɛ ɖewo citocito ɖegbɔɔ, énu mɔ: “Ŋkpɔɛ petii mɔ Bibla tonɔ nyɔnɔnwi!”
11. Ele ci yí mìakpɔ nɔ mìkando ji mɔ Bibla tonɔ nyɔnɔnwiɔ?
11 Nɔ mìkpɔ lé nyɔnuɖɛ ɖewo ciwo yí le Mawu Nyɔ lɔ mɛ jɔ do ji vayi vɔɔ, mìgbekannɔdo Yehowa ji sɔwu yí gbekannɔdo emɔdasɛnamɛ ciwo yí enana mì ji. Gbesɔ kpe niɔ, nyɔnuɖɛ lɔwo kpenɔdo mì nu mìɖonɔ susu nywi kudo sɔ mɛ nu, nɔ mìtotoɔ cukaɖa ɖekpokpui mɛ le egbɛ mɛ can. Ecɛyɛɔ, mìakpɔ Bibla mɛ nyɔnuɖɛ amɛve ciwo yí Daniɛli ŋwlɛ ɖɛ yí akpɔ lé wovavamɛ do yɛ. Nɔ mìmɔŋje wo mɛɔ, akpedo mì nu mìasɔ gbeta nywiwo.
NYI YÍ TAÐO ÈÐO ANYA NU SO EGA KOÐO ESU FƆ NYƆ LƆ NUƆ?
12. Nyi afɔ ci yí nyi “ega le akpa ɖe yí gbe nyi esu le akpa ɖe” le dumɛ nɔɔ? (Daniɛli 2:41-43)
12 Hlɛn Daniɛli 2:41-43. Le edrɔ ci yí Daniɛli lɔ nɔ Efyɔ Nabukodonosɔ mɛɔ, efyɔ lɔ kpɔ legbamɛmɛ ɖeka ci fɔwo nyi “ega le akpa ɖe yí gbe nyi esu le akpa ɖe.” Nɔ mìsɔ nyɔnuɖɛ cɛ sɔ koɖo buwo le Daniɛli wema koɖo Enyɔdasɛ wema mɛɔ, mìatɛnŋ anu mɔ afɔ lɔ le dumɛ nɔ Anglo-Amɛliki, acɛkpakpa ci yí ɖo ŋsɛn wu le xexeɛ mɛ le egbɛ mɛ. Daniɛli nu so xexemɛŋsɛn cɛ nu mɔ yi “a sɛnŋ shigbe ega ɛnɛ le akpa ɖe, yí a gbɔjɔ shigbe esu ɛnɛ le akpa ɖetɔ lɔ.” Nyi yí taɖo egbɔjɔ le akpa ɖeɔ? Ðo mɛ ciwo yí le shigbe esu hannɛ ɖekɔ ka kpɔtɔ nɔ ŋsɛn ci eɖo awa nu shigbe ega nɛ. b
13. Nyɔnɔnwi vevi ciwo mìatɛnŋ anya nɔ mìmɔŋje nyɔnuɖɛ cɛ mɛɔ?
13 Lé Daniɛli dre legbamɛmɛ lɔ, vevitɔ yi fɔwo do na mìkpla nyɔnɔnwi vevi ɖekawo. Ŋkɔtɔ, Anglo-Amɛliki Xexemɛŋsɛn lɔ dasɛ mɔ yeɖo ŋsɛn. Le kpɔwɛ mɛ, États-Unis koɖo Grande-Bretagne le jukɔn ciwo yí ɖu ji le Xexemɛhwa Ŋkɔtɔ koɖo Amɛvetɔ mɛ. Ele ahan gan, xexemɛŋsɛn cɛ gbɔjɔ yí akpɔtɔ agbɔjɔkɔ, ɖo wowo jumɛviwo trɔ kpe wowonɔnɔwo koɖo acɛkpakpa lɔ. Amɛvetɔ, xexemɛŋsɛn cɛ yí anyi xexemɛŋsɛn kpɛtɛkpɛtɛtɔ ci yí akpakpa acɛ gbɔxwe yí Mawu Fyɔɖuxu lɔ agu agbetɔ fyɔɖuxuwo swi. Ci jukɔn ɖewo vatrɔnɔ kpe Anglo-Amɛliki Xexemɛŋsɛn lɔ can ɔ, wodatɛnŋ aɖɔli o. Mìnya ahan, ɖo “ekpe lɔ” ci yí le dumɛ nɔ Mawu Fyɔɖuxu lɔ agban afɔ lɔ ci yí nyi Anglo-Amɛliki xexemɛŋsɛn lɔ.—Dan. 2:34, 35, 44, 45.
14. Nɔ mìmɔŋje afɔ ci wosɔ ega koɖo esu wa nyɔnuɖɛ lɔ mɛ ɖe, lé akpedo mì nu mìasɔ gbeta nywiwo doɔ?
14 Èkando Daniɛli nyɔnuɖɛ ci yí xo nuxu so afɔ ci wosɔ ega koɖo esu wa nu mɔ yɛnyi nyɔnɔnwia? Nɔ ahan yɔ nɛɔ, anyi akpɔ ŋsɛn do lé ènɔnɔ agbe do ji. Dajijiɛ ŋcilan mɛ nuwo amɔ woaglɔn ta nɔ ye le xexe cɛ ci woagu sabaɖe yɛ mɛ o. (Luiki 12:16-21; 1 Ʒan 2:15-17) Nɔ èmɔŋje nyɔnuɖɛ cɛ mɛɔ, agbekpedo eo nu nakpɔɛ mɔ kunuɖeɖe koɖo enukplakpla amɛwo dɔ lɔ yí nyi edɔ vevitɔ ci mìawa. (Mt. 6:33; 28:18-20) Nɔ èkpla nyɔnuɖɛ cɛ ɖegbɔɔ, biɔ eoɖeki se mɔ, ‘Gbeta ciwo ŋsɔsɔ dasɛ mɔ, ŋkando ji mɔ Mawu Fyɔɖuxu lɔ agban agbetɔwo cɛkpakpawo pleŋ sabaɖe yɛa?’
LÉ “TAGBE FYƆ LƆ” KOÐO “FƆDE FYƆ LƆ” KPƆKPƆ ŊSƐN DO EO JI DOƆ?
15. Miwo yí nyi “tagbe fyɔ” koɖo “fɔde fyɔ lɔ” le egbɛ mɛɔ? (Daniɛli 11:40)
15 Hlɛn Daniɛli 11:40. Daniɛli eta 11 lɔ xo nuxu so efyɔ amɛve alo politiki ŋsɛn amɛve nu, yí wowo koɖo ve trɔ kpe wowonɔnɔwo. Nɔ mìsɔ nyɔnuɖɛ cɛ sɔ koɖo buwo le Bibla mɛɔ, mìado jeshi mɔ “tagbe fyɔ lɔ” yí nyi Russie koɖo eju ciwo yí ca gbɛ koɖi yí “fɔde fyɔ lɔ” yí nyi Anglo-Amɛliki Xexemɛŋsɛn lɔ. c
16. Nyi yí “tagbe fyɔ lɔ” wakɔ nɔ Mawu mɛwoɔ?
16 “Tagbe fyɔ lɔ” cikɔ yumɛ nɔ Mawu mɛ ciwo yí le yi ju mɛ. Woxo Kunuɖetɔ ɖewo yí sɔ wo do gakpa mɛ do wowo xɔse ŋci. “Tagbe fyɔ lɔ” desun ji yí dodoɔ vɔnvɔn nɔ nɔviwo o, vɔ yi nuwanawo na yí wowo xɔse sɛnsɛnŋ doji. Nyi yí taɖoɔ? Ðo mìwo nɔviwo nya mɔ yumɛcici nɔ Mawu mɛwo na yí enyɔnuɖɛ ciwo yí le Daniɛli wema mɛ vavamɛ. d (Dan. 11:41) Ci mìnya ahan ɔ, ekpenɔdo mì nu yí mìwo mɔkpɔkpɔ lɔ kpɔtɔ sɛnnɔŋ yí mìkpɔtɔ nɔnɔ gbeji nɔ Yehowa.
17. Cukaɖa ciwo yí va Mawu mɛ ciwo yí le finiwo yí “fɔde fyɔ lɔ” kpakpa nɔ jiɔ?
17 “Fɔde fyɔ lɔ” can ci yumɛ nɔ Mawu mɛwo vayi sa. Le kpɔwɛ mɛ, le Xexemɛhwa Ŋkɔtɔ koɖo Amɛvetɔ hwenuɔ, wocu nɔvi sugbɔ do gakpa mɛ, ɖo wogbe mɔ yewodayi ahwa o yí nya Kunuɖetɔ vi ɖewo le suklu, ɖo wogbe mɔ yewodaji eha nɔ drapo o. Le xwe ciwo yí vayi mɛ yɛɔ, tagbe fyɔ lɔ do egbejinɔnɔ Yehowa sɛntɔwo tɔ kpɔ le emɔ buwo ji. Le kpɔwɛ mɛ, nɔ wowakɔ kanŋpanyi nɔ akɔdadaɔ, etɛnŋ nyi tetekpɔ nɔ Kristotɔ ɖe mɔ anɔ politiki kpaxwe ɖe ji yí agbe ɖetɔ lɔ. Ci dayi da akɔ can ɔ, étɛnŋ nɔ politiki kpaxwe ɖe ji le yi ji koɖo susu mɛ. Ele veviɖe mɔ mìdanɔ akpa ɖe ji le mìwo nuwana koɖo susu mɛ o!—Ʒan 15:18, 19; 18:36.
18. Lé mìawa nu do nɔ “tagbe fyɔ” koɖo “fɔde fyɔ lɔ” le evu wakɔɔ? (Kpɔ foto lɔ hɛnnɛ.)
18 Amɛ ciwo yí dexɔ Bibla mɛ nyɔnuɖɛwo ji se atɛnŋ acaka le wowoɖekiwo mɛ nɔ wokpɔ “fɔde fyɔ lɔ” yí “ecucuɔ ezo tagbe fyɔ lɔ.” (Dan. 11:40, gɔnm.; NWT) Efyɔ cɛwo koɖo ve ɖo bɔnŋbu gangan ciwo yí atɛnŋ agu agbe lɔ pleŋ le nyigban ji. Vɔ mìnya mɔ Yehowa dalɔn yí anyi ahan gbeɖe o. (Ezai 45:18) Eyi taɖo evu ci yí le gblamɛ nɔ “tagbe fyɔ” koɖo “fɔde fyɔ lɔ” deɖo ana mìacaka o, vɔ ana mìwo xɔse asɛnŋ doji yɔ. Edadasɛ mɔ xexe lɔ vɔvɔnu gogo.
KPƆTƆ AKPLANƆ NYƆNUÐƐWO
19. Nyi mìɖo anya so Bibla mɛ nyɔnuɖɛwo nuɔ?
19 Mìdenya lé Bibla mɛ nyɔnuɖɛ ɖewo avamɛ do o. Enyɔnuɖɛtɔ Daniɛli ŋtɔkpu can dese gɔnmɛ nɔ enu ciwo pleŋ eŋwlɛ ɖɛ o. (Dan. 12:8, 9) Vɔ denyi ci mìdese nyɔnuɖɛ ɖe gɔnmɛ nywiɖe taɖo agbemajɔ do ji o. Mìatɛnŋ akando ji mɔ Yehowa anu enu ci mìɖo anya le gamɛ nywitɔ ji nɔ mì shigbe lé ewɛ le blema mɛ nɛ.—Amosu 3:7.
20. Enyɔnuɖɛ vevi ciwo yí avamɛ sabaɖe yɛɔ, yí nyi ele mɔ mìakpɔtɔ awakɔɔ?
20 Woado “fafa koɖo vofamɛnɔnɔ” xwa sabaɖe yɛ. (1 Tɛs. 5:3, NWT) Eyi politiki ŋsɛnwo agu ŋsusɛnsɛnwo swi. (Enyɔ. 17:16, 17) Yi goduɔ, woaje Mawu mɛwo ji. (Ezek. 38:18, 19) Enujɔjɔ cɛwo yí ahɛn ahwa godugodutɔ ci yí nyi Harmagedɔn vɛ. (Enyɔ. 16:14, 16) Mìatɛnŋ akando ji mɔ enu hunnɔwo avamɛ zaanɖe yɛ. Gbɔxwe hwenɔnu aɖoɔ, mìɖo akpɔtɔ adadasɛ enujeŋnamɛ mìwotɔ nɔ mìwo Da amɛlɔntɔ ci yí le jeŋkwi mɛ to nyɔnuɖɛ ciwo yí le Bibla mɛ kplakpla nywiɖe ji yí agbekpedo mɛbuwo nu nɔ wowo can awɛ ahan.
EHAJIJI 95 Kekeli La Le Kɔkɔm Ðe Edzi
a Nɔ xexeɛ mɛ nɔnɔmɛwo fɔn yí dadahɛn doji can ɔ, mìatɛnŋ akando ji mɔ enunywiwo le te kpɔ mì le sɔ mɛ. Ci mìkpla Bibla nyɔnuɖɛwo yí taɖo mìkando ji ahan. Enyɔta cɛ axo nuxu so susu vevi ciwo yí taɖo mìɖo akpla Bibla mɛ nyɔnuɖɛwo. Mìagbexo nuxu so nyɔnuɖɛ amɛve nu le Daniɛli nyɔnuɖɛwo mɛ yí agbekpɔ nyɔna ciwo mìakpɔ nɔ mìmɔŋje wo mɛ.
b Kpɔ nyɔta ci yí nyi “Yehowa Ðea Nu Siwo ‘Ava Dzɔ Kpuie La Fiana’” mm. 7-9 le Jutakpɔxɔ 15 juin 2012 tɔ mɛ.