1. Nyi yí Mawu sɛntɔwo pleŋ ji mɔ yewoawaɔ, yí nyi yí taɖoɔ? (Kpɔ foto ci yí le akpa lɔ ji.)

KRISTO YESU dɔ yi dokplɔtɔwo mɔ: “mí yì yí a ɖo [nukplaviwo] le jukɔnwo pleŋ mɛ.” (Mt. 28:19) Mawu sɛntɔ egbejinɔtɔwo keŋkeŋ ji mɔ yewoakpla lé yewoawɛ awa sumɔsumɔdɔ cɛ “pleŋ” ci wodɔ yewo. (2 Tim. 4:5) Edɔ cɛ nyi edɔ xɔafi ci yí le veviɖe yí ʒan kpata wu edɔ ɖekpokpui ci mìawa le agbemɛ. Ele ahan gan, atɛnŋ agbɔnnu nɔ mì mɔ mìazan gamɛ sugbɔ do sumɔsumɔdɔ lɔ nu shigbe lé mìji do nɛ.

2. Cukaɖa ciwo yí mìdonɔ go le mìwo sumɔsumɔdɔ lɔ wawa mɛɔ?

² Edɔ vevi buwo li ciwo yí xɔnɔ gamɛ koɖo ŋsɛn le mì shi. Le ŋkeke ɖeka mɛɔ, atɛnŋ ʒan mɔ mìawa dɔ na nɔ gaxoxo sugbɔ gbɔxwe atɛnŋ akpɔ mìwoŋtɔwo koɖo mìwo xomu ʒanwo gbɔ. Edɔ̀lele, enubukpɔdɔ̀ alo nyɔxokuku cukaɖawo tɛnŋ ɖekɔ fun nɔ mì alo etɛnŋ gbɔnnu nɔ mì mɔ mìasɔ mìwo xomu gbannɔamɛji ɖewo. Lé mìatɛnŋ awa mìwo sumɔsumɔdɔ lɔ kitokito nɔ mìtokɔ nɔnɔmɛ sɛnŋsɛnŋwo mɛ can ɔ?

3. Lé mìatɛnŋ anu so enyɔ ci Yesu nu le Matie 13:23 mɛ nuɔ?

³ Nɔ nɔnɔmɛ ci mɛ mìle na mìdetɛnŋ zankɔ gamɛ sugbɔ do Yehowa sumɔsumɔdɔ lɔ nuɔ, dele mɔ mìagbɔjɔ o. Yesu nya mɔ mì pleŋ datɛnŋ asɛn ku egbɔsusu ɖekɛ ŋmɛ le Fyɔɖuxu lɔ dɔwawa mɛ o. (Hlɛn Matie 13:23.) Yehowa donɔ afixɔxɔ ŋɖekpokpui ci mìwanɔ le yi sumɔsumɔdɔ lɔ mɛ, nɔ mìwɛ koɖo mìwo ŋsɛnwo pleŋ. (Ebre. 6:​10-12) Le akpaxwe bu mɛɔ, mìatɛnŋ akpɔ mɔ mìwo nɔnɔmɛwo ɖe mɔ nɔ mì yí mìawa sugbɔ. Le nyɔta cɛ mɛɔ, mìagbeje lé mìawɛ yí sumɔsumɔdɔ  lɔ anyi enu ŋkɔtɔ nɔ mì le agbemɛ. Mìagbegbeje lé mìawɛ yí enuganganwo jiji daxa mì o keŋ nɔ mìabi doji le eŋɛnywidradradɔ lɔ koɖo enukplakpla amɛwo mɛ. Vɔ doŋkɔɔ, sumɔsumɔdɔ lɔ wawa kitokito gɔnmɛ ɖe?

4. Sumɔsumɔdɔ lɔ wawa kitokito gɔnmɛ ɖe?

⁴ Nɔ mìanui kleŋ ɔ, sumɔsumɔdɔ lɔ wawa kitokito gɔnmɛ yí nyi mɔ mìɖo adra ŋɛnywi lɔ yí akpla nu amɛwo le mìakpe ji do. Vɔ ebiɔ enu sugbɔ wu gamɛ ci mìazan do nu. Susu ci yí taɖo mìdrakɔ eŋɛnywi lɔ yí le veviɖe nɔ Yehowa. Ci mìlɔn Yehowa koɖo mìwo kpenawoɔ, ena mìwanɔ yi sumɔsumɔdɔ * lɔ so mìwo ji mɛ pleŋ. (Maki 12:​30, 31; Kol. 3:23) Mawu sumɔsumɔ so ji mɛ pleŋ gɔnmɛ yí nyi mɔ mìazan ŋsɛn koɖo enujikpekpe mìwo tɔwo pleŋ le yi sumɔsumɔdɔ lɔ mɛ. Nɔ eŋɛnywidradradɔ lɔ nyi mɔnukpɔkpɔ ci yí jenɔŋ nɔ mìɔ, ana mìadrɛ nɔ amɛ sugbɔ lé mìasun ji do.

5-6. Wa kpɔwɛ asɔ dasɛ lé mɛ ci yí xa sugbɔ atɛnŋ asɔ eŋɛnywidradradɔ lɔ ɖo texwe ŋkɔtɔ le agbemɛ do.

⁵ Mìasɔ kpɔwɛ ɖeka. Ðajɛvi ɖeka lɔnnɔ giŋtaxoxo. Éjinɔ mɔ yeaxo miziki hweɖekpokpuinu ci yeakpe ji. Ena evatɔ giŋta xoxo le ahanuxuwo le kwɛshila vɔvɔnuwo. Vɔ eho ci ekpɔkɔ so mɛ desunkɔ nɔ yi ʒanwo gbɔ kpɔkpɔ o. Eyi taɖo evatɔ edɔ wawa le enusaxu ɖeka so tɛnigbe yi xɔsuzangbe. Ci ezannɔ gamɛ sugbɔ le enusaxu lɔ can ɔ, yi ji gbekpɔtɔ le mizikixoxo ji. Efiokɔ lanmɛ ni mɔ yeabi doji le mizikixoxo lɔ mɛ yí anyi mizikixotɔ gashiagamɛ. Ci ele ahan ɔ, ésɔ jijɔ jinɔ emɔ ciwo ji ato keŋ axo miziki nɔ enyi hwenu kleŋ yɔ can.

⁶ Le mɔ ɖekɛ nuɔ, taŋfuin dèkpɔ gamɛ sugbɔ azan do eŋɛnywidradradɔ lɔ nu shigbe lé èji do nɛ o. Vɔ edɔ cɛ wawa jɔnɔ ji nɔ eo. Èjekɔ agbla mɔ yeabi doji nɔ eŋɛnywi lɔ aɖo ji mɛ nɔ amɛwo. Ci enu sugbɔ xɔkɔ gamɛ le eo shiɔ, àbiɔnɔ eoɖeki se mɔ: “Lé nawɛ yí eŋɛnywidradradɔ lɔ anyi enu ŋkɔtɔ nɔŋ le agbemɛɔ?”

7-8. Lé mìatɛnŋ asran nɔnɔmɛ ci Yesu ɖo do sumɔsumɔdɔ lɔ nu doɔ?

⁷ Nɔnɔmɛ ci Yesu ɖo do sumɔsumɔdɔ lɔ nu nyi kpɔwɛ ci yí eɖe desɔ koɖo o. Nuxuxoxo so Mawu Fyɔɖuxu lɔ nu nyi enuvevitɔ ni le agbemɛ. (Ʒan 4:​34, 35) Ézɔn kpeci sanŋdi nɛniɖe yí dra eŋɛnywi lɔ nɔ mɛɖekpokpui ci ekpɔ. Éjinɔ emɔ ɖekpokpui ci ji ato yí axo nuxu nɔ amɛwo le wowo xwewo mɛ koɖo le fiɖekpokpui. Yesu sɔ sumɔsumɔdɔ lɔ ɖo texwe ŋkɔtɔ le yi gbemɛ.

⁸ Shigbe Kristo hannɛɔ, mìatɛnŋ aji emɔ ciwo ji mìato yí axo nuxu nɔ amɛwo so eŋɛnywi lɔ nu le fiɖekpokpui gashiagamɛ. Mìlɔn faa yí sɔ gamɛ ciwo mìagbɔn domɛ sanɔ avɔn keŋ akpɔ vovo adra eŋɛnywi lɔ. (Maki 6:​31-34; 1 Piɛ 2:21) Mɛɖewo le hamɛ lɔ mɛ tɛnŋ sumɔnɔ shigbe mɔɖetɔ vevi, gashiagamɛ mɔɖetɔ koɖo kpedonu mɔɖetɔwo hannɛ. Mɛbuwo kpla egbe buwo alo yi ci fini yí eŋɛnywidratɔ sugbɔ ʒan le. Ele ahan gan, eŋɛnywidratɔ ciwo yí datɛnŋ awa enu cɛ hanciwo yí wakɔ akpaxwe sugbɔtɔ nɔ eŋɛnywidradradɔ lɔ. Nɔ mìwo nɔnɔmɛ gbele do ɖekpokpui can ɔ, Yehowa debiɔkɔ enu sugbɔ so mì shi wu ci mìatɛnŋ awa o. Éji mɔ mì pleŋ le se vivi nɔ ye sumɔsumɔdɔ lɔ hwecinu yí mìdrakɔ ‘eŋɛnywi ci wokanfu yí eso Mawu jijɔtɔ lɔ gbɔ.’​—1 Tim. 1:11; 2 Ese. 30:11.

9. (a) Ci Pɔlu ɖo awa ŋcilanmɛdɔ ɖewo can ɖe, lé ena yí eŋɛnywidradradɔ lɔ nyi enuvevitɔ ni le agbemɛ doɔ? (b) Nyi yí Edɔwawawo 28:​16, 30, 31 dasɛ kudo nɔnɔmɛ ci Pɔlu ɖo do sumɔsumɔdɔ lɔ nuɔ?

⁹ Apostolo Pɔlu ɖo kpɔwɛ nywi ɖɛ ci ena yí sumɔsumɔdɔ lɔ nyi edɔ vevitɔ ni le agbemɛ. Hwenu ele Korɛnti le ejugoduŋɛnywidradradɔ mɔzɔnzɔn amɛvetɔ lɔ mɛɔ, eho vɔ ni yí eʒan mɔ atɔn avɔnzava asa hweɖewonu. Vɔ Pɔlu desɔ avɔnzava tɔntɔn dɔ lɔ ɖo texwe ŋkɔtɔ o. Éwa dɔ cɛ yí sɔ kpɔ yiɖeki ji le sumɔsumɔdɔ lɔ mɛ keŋ yí tɛnŋ dra eŋɛnywi lɔ nɔ Korɛntitɔwo “fɛncumaxɔ.” (2 Kor. 11:7) Ci eʒan mɔ Pɔlu awa ŋcilanmɛdɔ can ɔ, ékpɔtɔ sɔ sumɔsumɔdɔ lɔ ɖo texwe ŋkɔtɔ yí dranɔ eŋɛnywi lɔ Sabatigbe ɖeshiaɖe. Ci Pɔlu nɔnɔmɛwo vatrɔɔ, étɛnŋ sɔ yi susuwo ɖo eŋɛnywidradradɔ lɔ nu sɔwu sa. ‘Ézan yi gamɛwo pleŋ yí xoxo nuxu so eŋɛnywi nu nɔ amɛ lɔwo. Édasɛ nɔ Ʒuifu lɔwo mɔ Yesu yí nyi Kristo.’ (Edɔ. 18:​3-5; 2 Kor. 11:⁠9) Le yi godu hwenu wocu Pɔlu do axwe ci yiŋtɔ haya mɛ na nɔ xwe ve le Rɔmaɔ, éɖenɔ kunu nɔ mɛ ciwo yí va yɔɛni kpɔ yí gbeŋwlɛnnɔ lɛta ɖaɖa amɛwo. (Hlɛn Edɔwawawo 28:​16, 30, 31.) Pɔlu ɖui gligan mɔ ŋɖe ŋgbedo fɔbli ye sumɔsumɔdɔ lɔ o. Éŋwlɛn mɔ: “Mawu . . . ɖo edɔwawa cɛ nɔ mì. É yí taɖo mì de sɔ ejidodo mìwotɔ sɔ bu o.” (2 Kor. 4:1) Shigbe Pɔlu hannɛɔ, nɔ mìazan gamɛ sugbɔ awa ŋcilanmɛdɔ ɖewo can ɔ, mìatɛnŋ ana yí Fyɔɖuxudɔ lɔ akpɔtɔ anyi edɔ vevitɔ nɔ mì le agbemɛ.

10-11. Nɔ lanmɛsɛn cukaɖawo ɖekɔ fun nɔ mì can ɖe, lé mìawɛ awa sumɔsumɔdɔ lɔ kitokitoɔ?

¹⁰ Nɔ nyɔxokuku alo lanmɛsɛn cukaɖawo na mìdetɛnŋ gbedrakɔ eŋɛnywi lɔ so axwemɛ yi axwemɛ shigbe lé mìji do nɛɔ, mìatɛnŋ ase vivi nɔ akpaxwe buwo nɔ sumɔsumɔdɔ lɔ. Exwe sanŋdi ŋkɔtɔ mɛ ŋɛnywidratɔwo dra eŋɛnywi lɔ nɔ amɛwo le fiɖekpokpui ci wole. Wogbeji emɔ bu ciwo ji woato axo nuxu so nyɔnɔnwi lɔ nu, so axwemɛ yi axwemɛ, le jugbaja koɖo le avomɛ le fiɖekpokpui ci woakpɔ amɛwo le. (Edɔ. 17:17; 20:20) Nɔ mìdatɛnŋ azɔn zɔnlin sugbɔɔ, mìatɛnŋ anɔ nyinɔnɔ do jugbaja le fini mìatɛnŋ adra eŋɛnywi lɔ nɔ  mɛ ciwo yí vayikɔ le. Alo mìatɛnŋ aɖenɔ kunu nɔ amɛwo le avomɛ, aŋwlɛnnɔ lɛtawo alo aɖenɔ kunu to telefonu ji. Eŋɛnywidratɔ sugbɔ ciwo yí le nɔnɔmɛ sɛnŋwo mɛ tokɔ emɔ ŋtɔ́wo ji yí kpɔkɔ jijɔ le eŋɛnywidradradɔ lɔ mɛ.

¹¹ Nɔ lanmɛsɛn cukaɖawo ɖekɔ fun nɔ eo can ɔ, àtɛnŋ awa sumɔsumɔdɔ lɔ kitokito. Gbekpɔ apostolo Pɔlu kpɔwɛ. Énu mɔ: “Ŋtɛnŋ wanɔ enushianu to mɛ ci yí donɔ ŋsɛnŋ ji.” (Fili. 4:​13, nwt) Pɔlu ʒan ŋsɛn ŋtɔ́ hwenu eble le ejugoduŋɛnywidradradɔ mɔzɔnzɔn ɖeka mɛ. Édre enyɔ lɔ mɛ nɔ Galatitɔwo mɔ: “Mí ɖoŋwi nyi yí taɖo ŋ va mí gbɔ do ŋkɔ. Agan yí de le ŋ nu o. Hwecinu ŋ dra Eŋɛnywi lɔ nɔ mí.” (Gal. 4:13) Ahanke ao lanmɛsɛn cukaɖawo atɛnŋ ana akpɔ mɔnu aɖe kunu nɔ mɛbuwo shigbe dotowo koɖo mɛ ciwo yí kpɔkɔ eo gbɔ hannɛ. Wowo domɛtɔ sugbɔ denɔnɔ axwemɛ hwenu eŋɛnywidratɔwo va yi ɖenɔ kunu le wowo xwewo mɛ o.

12. Lé ŋkuvi anɔ “enu kuɖeka” ji nɔ eo doɔ?

¹² Yesu nu mɔ: “Ŋkuvi yí nyi kanɖyigban nɔ amɛagbetɔ ŋcilan blebu. É yí taɖo nɔ ao ŋkuvi le [enu kuɖeka jiɔ], ao ŋcilan blebu a ɖɔ koɖo klɛnklɛn.” (Mt. 6:22) Nyɔ ci eji mɔ yeanuɔ? Énukɔ mɔ mìwo ŋgbesɔ enuganganwo jiji xa mìwoɖekiwo o alo mìwo ŋkuvi le nɔ tajinu kuɖeka nu yí ŋɖe ŋgbedɔn mìwo susu so ji o. Yesu ŋtɔ ɖo kpɔwɛ ɖɛ ci ekpe ŋkuvi do sumɔsumɔdɔ lɔ le yi gbemɛ yí gbekpla yi nukplaviwo mɔ wo le kpɔtɔ asɔ Yehowa sumɔsumɔ koɖo Yi Fyɔɖuxu ɖo texwe ŋkɔtɔ. Mìsran Yesu yí sɔ eŋɛnywidradradɔ lɔ ɖo enuvevitɔ le agbemɛ yí ‘jinɔ  Mawu Fyɔɖuxu lɔ koɖo enunywi wawa yitɔ kpɔ doŋkɔ.’​—Mt. 6:33.

13. Nyi yí atɛnŋ akpedo mì nu mìasɔ sumɔsumɔdɔ lɔ ɖo texwe ŋkɔtɔɔ?

¹³ Emɔ ɖeka ci ji mìato asɔ sumɔsumɔdɔ lɔ ɖo texwe ŋkɔtɔ yí nyi mɔ mìaɖe gamɛ ci mìzannɔ do enu ciwo yí deʒan sugbɔ nu kpɔtɔ keŋ azan gamɛ sugbɔ asɔ kpedo mɛbuwo nu nɔ woajeshi Yehowa yí aluin. * Le kpɔwɛ mɛ, mìatɛnŋ abiɔ mìwoɖekiwo se mɔ: “natɛnŋ atrɔ ashi le gamɛ ciwo ŋzannɔ do ŋcilanmɛdɔwo nu keŋ azan gamɛ sugbɔ do sumɔsumɔdɔ lɔ nu le kwɛshila lɔ mɛa? Natɛnŋ aɖe gamɛ ci ŋzannɔ sɔ munɔ munu kpɔtɔa?”

14. Ashitrɔtrɔ ciwo yí asu koɖo ashi ɖeka wa keŋ tɛnŋ kpɔ gamɛ sugbɔ do sumɔsumɔdɔ lɔ nuɔ?

¹⁴ Ecɛ yí hamɛmɛshinshin ɖeka ci woyɔnɔ mɔ Elias koɖo ashiɛ wa. Éɖe mɛ mɔ: “Mìdatɛnŋ tɔ emɔɖeɖedɔ lɔ ji kaaka o, vɔ ele mɔ mìatɔɛ ji so ŋɖe ji. Eyi taɖo mìwa afɔɖeɖe ɖewo keŋ tɛnŋ zan gamɛ sugbɔ do eŋɛnywidradradɔ lɔ nu. Le kpɔwɛ mɛ, mìɖe eho zanzanwo kpɔtɔ. Mìgbedo jeshi mɔ mìzankɔ gamɛ sugbɔ sɔ munɔ munu eyi taɖo mìɖi kpɔtɔ. Mìbiɔ so mìwo dɔmɛ xwetɔ shi mɔ yɛ le trɔ ashi le gamɛ ci mìsɔ wanɔ dɔ nu nɔ mìatɛnŋ akpɔ gamɛ do kunuɖeɖedɔ lɔ nu. Ecɛ na mìkpɔ gamɛ ɖenɔ kunu fiɛfiwo, wanɔ Bibla nukplakpla sugbɔ yí mìgbeɖenɔ kunu le kwɛshila dodomɛ zeve le wleci ɖeka mɛ. Ena mìkpɔ jijɔ sugbɔ!”

15-16. Sɔ koɖo 1 Timɔte 4:​13, 15 ɖe, lé mìawɛ abi doji le eŋɛnywidradradɔ lɔ mɛɔ? (Kpɔ dakavi ci yí nyi “ Tajinu ciwo yí akpedo ŋnu yí nawa sumɔsumɔdɔ lɔ kitokito” hɛnnɛ.)

¹⁵ Emɔ bu ci ji mìato awa sumɔsumɔdɔ lɔ kitokito yí nyi mɔ mìabi doji le  eŋɛnywidradradɔ lɔ mɛ. Wokpɔtɔ nanɔ kpla edɔwatɔ ɖewo nɔ woajeshi nu sugbɔ keŋ abi doji le wowo dɔ wawa mɛ. Ahanke ele mɔ Fyɔɖuxu ŋɛnywidratɔwo awa nɛ. Mìɖo akpɔtɔ akplanɔ lé mìawɛ abi doji le sumɔsumɔdɔ lɔ mɛ.​—Elo. 1:5; hlɛn 1 Timɔte 4:​13, 15.

¹⁶ Vɔ lé mìawɛ awa ŋkɔyiyi le sumɔsumɔdɔ lɔ mɛɔ? Ele mɔ mìwo susuwo anɔ ekpla ciwo mìxɔnɔ le Kristotɔwo gbenɔnɔ koɖo sumɔsumɔdɔ bɔbɔ lɔ mɛ nu kwɛshila ɖeshiaɖe. Bɔbɔ cɛ nanɔ ekpla ciwo yí akpedo mì nu mìawa ŋkɔyiyi yí abi le sumɔsumɔdɔ lɔ mɛ doji vivivi. Le kpɔwɛ mɛ, nɔ mɛɖe wa dɔ ɖegbɔ yí bɔbɔ lɔ jikpɔtɔ ɖokɔ aɖaŋ niɔ, mìatɛnŋ ado jeshi aɖaŋɖoɖo ciwo yí akpedo mì nu yí mìwo sumɔsumɔdɔ lɔ anyɔ doji. Mìaje agbla asɔ aɖaŋ ŋtɔ́wo do edɔwawa mɛ nɔ mìdrakɔ eŋɛnywi lɔ. Mìatɛnŋ abiɔ kpekpedonu so mìwo kunuɖegbɛ jikpɔtɔ shi alo awa dɔ koɖi le kunuɖeɖedɔ lɔ mɛ. Mìatɛnŋ agbeto koɖo eŋɛnywidratɔ kpɔnutɔxu ɖe, emɔɖetɔ ɖe alo koɖo ekán lɔ mɛ hamɛwo jikpɔtɔ. Nɔ mìvabi doji le dɔwanu ciwo yí le Enukplakpla dɔwanu dakavi lɔ zanzan mɛɔ, mìase vivi nɔ eŋɛnywidradra koɖo enukplakpla amɛwo sugbɔ.

17. Nyɔna ciwo yí àkpɔ nɔ èwa sumɔsumɔdɔ lɔ kitokitoɔ?

¹⁷ Mɔnukpɔkpɔ gangan enyi nɔ mì ci Yehowa lɔn mɔ mìwo le “wanɔ dɔ koɖo” ye! (1 Kor. 3:9) ‘Nɔ mítɛnŋ kpɔ enu ciwo yí le veviɖe wu jeshi’ yí kpe ŋkuvi do sumɔsumɔdɔ lɔ nuɔ, ‘míakpɔ jijɔ hwecinu míasumɔkɔ Yehowa.’ (Fili. 1:​10, nwt; Eha. 100:2) Ci ènyi Mawu sɛntɔwo domɛtɔ ɖekaɔ, àtɛnŋ akando ji mɔ yɛana eo ŋsɛn ci èʒan yí asɔ wa sumɔsumɔdɔ lɔ kitokito, nɔ èdokɔ go cukaɖa ɖekpokpui can. (2 Kor. 4:​1, 7; 6:4) Ao nɔnɔmɛwo ana yí awa sugbɔ alo hwɛɖeka le kunuɖeɖedɔ lɔ mɛ, vɔ àtɛnŋ “akpɔ jijɔ” nɔ èwɛkɔ koɖo ao ji pleŋ. (Gal. 6:4) Nɔ èwa sumɔsumɔdɔ lɔ kitokitoɔ, edasɛ mɔ èlɔn Yehowa koɖo ao kpena. “Hwehunnɔ nu ɔ, nà hwlɛn eoɖeki koɖo amɛ ciwo yí ɖo eto ao nukplamuwo gan.”​—1 Tim. 4:16.