1. Shigbe lé Efezitɔwo 6:​10-13 ɖe mɛ nɛ ɖe, emɔ ɖeka ci ji Yehowa tonɔ yí lenɔ bu nɔ mìɔ? Ðe mɛ.

EMƆ ɖeka ci ji Yehowa tonɔ yí lenɔ bu nɔ mì yí nyi mɔ, ékpenɔdo mì nu nɔ mìatrɔkpe mìwo ketɔnɔwo. Satana koɖo gbɔngbɔnvɔnwo yí nyi mìwo ketɔnɔ ganganwo. Yehowa kanxle mì so ketɔnɔ cɛwo nu yí na mì enu ci mìʒan yí asɔ trɔkpe wo. (Hlɛn Efezitɔwo 6:​10-13.) Nɔ mìxɔ Yehowa kpekpedonu yí ɖoŋ do nu keŋkeŋ ɔ, mìatɛnŋ akpe ji atrɔkpe Satana. Kankandoji ci yí sun apostolo Pɔlu shi, atɛnŋ asun mì shi hɛnnɛ. Éŋwlɛn mɔ: “Nɔ́ Mawu le koɖo mì ɔ, amɛ ɖe da sun mì ji o.”​—Rɔm. 8:31.

2. Nyi mìakpɔ le nyɔta cɛ mɛɔ?

² Ci mì nyi Kristotɔ adodwiwoɔ, mìdesɔnɔ mìwo susuwo ɖonɔ Satana koɖo gbɔngbɔnvɔnwo ji sugbɔ o. Enukplakpla so Yehowa nu koɖo yi sɛnsɛn ji yí mìwo susu nɔnɔ. (Eha. 25:5) Ele ahan gan, ele mɔ mìajeshi emɔ ciwo ji Satana tonɔ yí blenɔ amɛwo. Nyi yí taɖoɔ? Nɔ mìŋgbetashi mìwoɖekiwo ɖɛ yí able o. (2 Kor. 2:11) Le nyɔta cɛ mɛɔ, mìakpɔ emɔ vevi ci ji Satana koɖo gbɔngbɔnvɔnwo tonɔ yí blenɔ amɛwo. Mìagbekpɔ lé mìatɛnŋ atrɔkpe wo do.

3-4. (a) Nyi yí gbɔngbɔnyɔyɔ nyiɔ? (b) Lé gbɔngbɔnyɔyɔ ji xɔxɔ se keke bonu doɔ?

³ Emɔ vevi ci ji Satana koɖo gbɔngbɔnvɔnwo tonɔ yí blenɔ amɛwo yí nyi gbɔngbɔnyɔyɔ. Mɛ ciwo yí wanɔ  gbɔngbɔnyɔyɔ nunɔ mɔ yewoatɛnŋ anya ŋɖe alo awa enu ci yí agbetɔ datɛnŋ awa le jɔjɔmɛnu o. Le kpɔwɛ mɛ, mɛɖewo zannɔ efankankan alo wlecivimɛfankankan keŋ asɔ nya esɔmɛ. Mɛbuwo wanɔ nu shigbe mɔ yewoxonɔ nuxu koɖo mɛ kukuwo hannɛ. Mɛɖewo wanɔ azenuwo alo maʒiki yí gbetenɔ kpɔ mɔ yewoaɖo nu nɔ mɛbuwo. *

⁴ Lé gbɔngbɔnyɔyɔ ŋsɛn ji xɔxɔ se keke bonu doɔ? Numɛkuku ɖeka ci wowa le eju vovovo 18 mɛ le Amérique Latine koɖo Caraïbes dasɛ mɔ, nɔ wosɔ amɛ amɛtɔn do teɔ, ɖeka xɔ maʒiki koɖo aze ji se yí sugbɔtɔ nu mɔ woatɛnŋ axo nuxu koɖo gbɔngbɔnvɔnwo dru. Wowa numɛkuku bu le eju vovovo 18 mɛ le Afrique. Mɛ ciwo yí xɔ aze ji se le wo mɛ wu mamamɛ. Ele mɛ mɔ fiɖekpokpui ci mìleɔ, mìɖo akpɔ mìwoɖekiwo ji so gbɔngbɔnyɔyɔ nuwanawo nu. Ðo Satana jijiɛ mɔ yeable “xexe lɔ keŋkeŋ.”​—Enyɔ. 12:9.

5. Lé Yehowa kpɔnɔ gbɔngbɔnyɔyɔ doɔ?

⁵ Yehowa nyi “nyɔnɔnwi Mawu.” (Eha. 31:​5, nwt) Lé Yehowa kpɔnɔ gbɔngbɔnyɔyɔ doɔ? Dejɔnɔ ji ni ɖeeɖe o! Yehowa nu nɔ Izraɛliviwo mɔ: “Mɛɖe deɖo anɔ mí mɛ yí atɔ zo eviɛŋsu alo eviɛnyɔnu o yí bokɔnɔ, maʒikiwatɔ, enukantɔ, azetɔnɔ, mɛ ci yí sanɔ gbe do amɛ, mɛ ci yí yinɔ hajugbe, efankantɔ alo mɛ ci yí biɔnɔ nyɔ kuvitɔwo se ŋgbe nɔ mí mɛ o. Ðo mɛ ci yí wakɔ enu cɛwo nyi enunyɔŋ nɔ Yehowa.” (2 Ese. 18:​10-12, nwt) Kristotɔwo dele Ese ci Yehowa do nɔ Izraɛliviwo gɔnmɛ o. Vɔ mìnya mɔ lé Yehowa kpɔnɔ gbɔngbɔnyɔyɔ do detrɔ o.​—Mal. 3:6.

6. (a)  Lé Satana zannɔ gbɔngbɔnyɔyɔ yí sɔ danahɛn nu le amɛwo nu doɔ? (b) Sɔ koɖo Ŋununyatɔ 9:5 ɖe, nɔnɔmɛ ci mɛ mɛ kukuwo le nyɔnɔnwitɔɔ?

⁶ Yehowa kanxle mì so gbɔngbɔnyɔyɔ nu, ɖo énya mɔ Satana zinni sɔ danahɛn nu le amɛwo nu. Satana zannɔ gbɔngbɔnyɔyɔ yí sɔ kakanɔ ŋsukankanwo, ɖeka yí nyi mɔ mɛ kukuwo gbekpɔtɔ le agbe le fibu. (Hlɛn Ŋununyatɔ 9:5.) Satana gbezannɔ gbɔngbɔnyɔyɔ yí sɔ donɔ vɔnvɔn nɔ amɛwo nɔ woaso gbeɖe Yehowa ɖɛ. Yi susu yí nyi mɔ mɛ ciwo yí wakɔ gbɔngbɔnyɔyɔ nuwo akando gbɔngbɔnvɔnwo ji keŋ ami kankando Yehowa ji.

7. Nyɔ ci yí Yehowa nu nɔ mìɔ?

⁷ Shigbe lé mìnui doŋkɔ nɛɔ, Yehowa nu enu ciwo mìawa nɔ mìŋgbetashi mìwoɖekiwo ɖɛ Satana koɖo gbɔngbɔnvɔnwo able o. Na mìakpɔ enu ciwo mìatɛnŋ awa yí atrɔkpe Satana koɖo gbɔngbɔnvɔnwo.

8. (a)  Emɔ vevi ci ji mìato yí atrɔkpe gbɔngbɔnvɔnwoɔ? (b) Lé Ehajiji Wema 146:4 klo nu so Satana ŋsukankan kudo mɛ kukuwo nu doɔ?

⁸ Hlɛnnɔ Mawu Nyɔ lɔ yí abunɔ tamɛ kpɔ so nu. Ecɛ nyi emɔ vevitɔ ci ji mìato yí agbe ŋsukankan ci gbɔngbɔnvɔnwo kakanɔ. Mawu Nyɔ lɔ le shigbe ahwawi ɖaɖa ci yí atɛnŋ adahɛn ŋsukankan ciwo yí Satana kakanɔ hannɛ. (Efe. 6:17) Le kpɔwɛ mɛ, Satana kan ŋsu mɔ mɛ kukuwo atɛnŋ axo nuxu  koɖo amɛleagbuwo. Vɔ Mawu Nyɔ lɔ klo nu so ŋsukankan cɛ ji. (Hlɛn Ehajiji Wema 146:4.) Ena mìnya hɛnnɛ mɔ Yehowa ɖekɛ yí atɛnŋ anu enu ci yí ajɔ le esɔmɛ koɖo kankandoji. (Ezai 45:21; 46:10) Nɔ mìhlɛnnɔ Mawu Nyɔ lɔ yí bunɔ tamɛ kpɔ so nu gbeshiagbeɔ, mìale gbesɔsɔ yí agbe ŋsukankan ciwo ji gbɔngbɔnvɔnwo ji mɔ mìwo le xɔ se.

9. Gbɔngbɔnyɔyɔ nuwana ciwo yí mìdewanɔɔ?

⁹ Ŋgbewa ŋɖekpokpui ci yí ca ka koɖo gbɔngbɔnyɔyɔ o. Ci mìnyi Kristotɔ adodwiwoɔ, mìdewanɔ gbɔngbɔnyɔyɔ nuɖekpokpui o. Le kpɔwɛ mɛ mìdeyinɔ bokɔnɔwo gbɔ alo tenɔ kpɔ mɔ mìaxo nuxu koɖo kuvitɔwo le mɔ ɖekpokpui nu o. Shigbe lé mìkpɔɛ le nyɔta ci yí vayi mɛ nɛɔ, mìdewanɔ yɔxɔmɛ kɔnu ci wocu do jixɔse ci yí nu mɔ mɛ kukuwo kpɔtɔ le agbe le fibu ji o. Mìdezannɔ wlecivimɛfankankan alo efankankan yí jinɔ mɔ mìanya lé esɔmɛ anɔ do o. (Ezai 8:19) Mìnya mɔ enuwana cɛwo danahɛn enu le amɛ nu yí woatɛnŋ na mìaca ka koɖo Satana alo gbɔngbɔnvɔnwo tiin.

10-11. (a) Nyi yí exwe sanŋdi ŋkɔtɔ mɛ tɔ ɖewo wa ci wokpla nyɔnɔnwi lɔɔ? (b) Sɔ koɖo 1 Korɛntitɔwo 10:21 ɖe, nyi yí taɖo mìɖo asran kpɔwɛ ci yí Kristotɔ ŋkɔtɔwo ɖo ɖɛ nɔ mìɔ, yí lé mìawɛ doɔ?

¹⁰ Sɔ gbɔngbɔnyɔyɔ nuwo dɔŋkpe. Le exwe sanŋdi ŋkɔtɔ mɛɔ, Efezitɔ ɖewo wanɔ gbɔngbɔnyɔyɔ nuwo. Vɔ ci wokpla nyɔnɔnwi lɔɔ, wowa afɔɖeɖe gangan ɖeka. “Wo hɛn wowo enudaʒi wemawo va, yi bɔ wo, yi tɔ́ ezo wo le ŋkɔ nɔ amɛwo pleŋ.” (Edɔ. 19:19) Mɛ cɛwo wa enu ci ji wokpe yí trɔkpe gbɔngbɔnvɔnwo. Maʒiki wema lɔwo xɔ ho sugbɔ. Woatɛnŋ sɔ wema lɔwo na mɛbuwo alo asa wo dru, vɔ wotɔ zo wo. Lé woawɛ yí wowo nu ajeŋ nɔ Yehowa le veviɖe nɔ wo wu eho ci yí wema lɔwo xɔ.

¹¹ Lé mìawɛ asran exwe sanŋdi ŋkɔtɔ  mɛ Kristotɔ ŋtɔ́woɔ? Anyɔ mɔ, mìasɔ ŋɖekpokpui ci yí ca ka koɖo gbɔngbɔnyɔyɔ dɔŋkpe. Atɛnŋ nyi ebo, cila, eboka, ciblɛ alo ŋɖekpokpui ci amɛwo donɔ mɔ yɛaglɔn ta nɔ yewo so gbɔngbɔnvɔnwo shi.​—Hlɛn 1 Korɛntitɔwo 10:21.

12. Enyɔ ciwo mìɖo abiɔ mìwoɖekiwo se so ayeɖedaɖɛ mìwo tɔwo nuɔ?

¹² Bu tamɛ kpɔ so ayeɖedaɖɛ ao tɔwo nu nywiɖe. Biɔ eoɖeki se mɔ: ‘Ŋhlɛnnɔ wema, enyɔdrawema alo enyɔ ɖewo le ɛntɛnɛti ji ciwo yí kudo vinvinmɛ ŋsɛn nua? Eha ciwo ŋsenɔɔ, fimu ciwo ŋkpɔnɔɔ, nyiwo ŋkpɔnɔ le televiʒiɔn jiɔ alo munu ciwo ŋmunɔ le video jiɔ? Gbɔngbɔnyɔyɔ nuwo le ayeɖedaɖɛ anyi tɔ mɛa? Amɛ kuku ciwo wonunɔ mɔ wova gbɔnnɔ hun nɔ amɛ (vampire), kuvitɔ ciwo wonunɔ mɔ wotrɔnɔ agbetɔ (zombie) alo enu cɛ hanciwo zenɔ le mɛa? Munumumu lɔ danasɛ maʒiki, gbesa alo enuɖonamɛ shigbe enu ci mɛ afɔku dele nɛa?’ Vɔ denyi munumumu ciwo mɛ enyɔkpakpa alo druviwo le pleŋ yí ca ka koɖo gbɔngbɔnyɔyɔ o. Nɔ èbukɔ tamɛ kpɔ so ayeɖedaɖɛ ao tɔwo nuɔ, ɖui gligaan yí awa cancan ciwo yí akpedo eo nu nanɔ azɔge nɔ ŋɖekpokpui ci Yehowa gbe. Mìji mɔ mìawa enu ci ji mìakpe yí “aɖo ayexadohwɛnamɛnu nywi” le ŋmɛ nɔ mìwo Mawu.​—Edɔ. 24:​16, nwt. *

13. Nyi yí mìdejinɔ mɔ mìawaɔ?

¹³ Ŋgbelɔnɔ xo so gbɔngbɔnvɔnwo nu o. Le akpaxwe cɛɔ, mìji mɔ mìasran Yesu kpɔwɛ. (1 Piɛ 2:21) Gbɔxwe Yesu ava  nyigban jiɔ, énɔ jeŋkwimɛ yí nya enu sugbɔ so Satana koɖo gbɔngbɔnvɔnwo nu. Gan delɔnɔ xo so enu ciwo yí gbɔngbɔnvɔnwo wa nu o. Yesu ji mɔ yeakpla nu amɛwo so Yehowa nu, denyi so Satana nu o. Mìasran Yesu yí mìdakakanɔ exolɔlɔ ciwo yí kudo gbɔngbɔnvɔnwo nu o. Vɔ mìdanasɛ to nuxuxoxo mɛ mɔ ‘enyɔ nywiwo ɖɔ ji mɛ’ nɔ mì, wowo yí nyi nyɔnɔnwi lɔ.​—Eha. 45:1.

14-15. (a) Nyi yí taɖo mìdeɖo avɔn nɔ gbɔngbɔnvɔnwoɔ? (b) Kankandoji ci yí dasɛ mɔ Yehowa hwlɛnkɔ ta nɔ yi mɛwo le egbɛmɛɔ?

¹⁴ Ŋgbevɔnnɔ nɔ gbɔngbɔnvɔnwo o. Le xexe cɛ mɛɔ, nuvwinwo atɛnŋ jɔ do mì ji. Mìatɛnŋ ado go afɔkuwo, dɔ̀lele alo eku maɖoŋdonu. Vɔ mìdeɖo anu mɔ gbɔngbɔnvɔnwo yí wɛ koɖo mì o. Bibla ɖe mɛ mɔ “hwenu koɖo enujɔjɔ maɖoŋdonuwo” atɛnŋ ajɔ do mɛɖekpokpui ji. (Ŋun. 9:​11, nwt) Yehowa dasɛ mɔ yesɛnŋ wu gbɔngbɔnvɔnwo xoxoxo. Le kpɔwɛ mɛ, Mawu deɖe mɔ nɔ Satana mɔ yɛ le wu Job o. (Job 2:⁠6) Le Moizi hwenuɔ, Yehowa dasɛ mɔ yeɖo ŋsɛn wu Eʒipti maʒikiwatɔwo. (Hun. 8:18; 9:11) Le yi goduɔ, Yehowa na acɛ Yesu yí ekpɔ ŋsɛn do Satana koɖo gbɔngbɔnvɔnwo ji, eyi taɖo enya wo so jeŋkwimɛ ɖaɖa nyigban ji. Sabaɖe yɛɔ, woasɔ wo dɔŋkpe do edumaɖosɛnxu mɛ, fini yí wodagbetɛnŋ dahɛn nu le mɛɖe nu o.​—Enyɔ. 12:9; 20:​2, 3.

¹⁵ Mìkpɔ kankandoji sugbɔ ci yí dasɛ mɔ Yehowa glɔnkɔ ta nɔ yi mɛwo le egbɛmɛ. Bu nyɔ cɛ kpɔ: mìdrakɔ nyɔnɔnwi lɔ yí kplɛkɔ koɖo amɛwo le xexe lɔ pleŋ mɛ. (Mt. 28:​19, 20) Ecɛ na yí mìklokɔ nu so edɔ vwin ciwo Legba wakɔ ji. Nɔ Satana asun ji saɔ, áɖo te mìwo sumɔsumɔdɔwo pleŋ, vɔ dakpe ji o. Eyi taɖo mìdeɖo avɔn nɔ gbɔngbɔnvɔnwo o. Mìnya mɔ “Yehowa ŋkuviwo kpɔnɔ afishiafi le nyigban lɔ pleŋ ji, keŋ azan yi ŋsɛn asɔ hwlɛn mɛ ciwo yí kudo nu koɖo wowo jiwo pleŋ gan.” (2 Kro. 16:​9, nwt) Nɔ mìnɔ gbeji nɔ Yehowaɔ, gbɔngbɔnvɔnwo datɛnŋ adahɛn ŋɖe le mì nu ci yí wodatɛnŋ dra do o.

16-17. Na kpɔwɛ ɖeka ci yí dasɛ mɔ mìɖo agbe dɔn gbɔxwe atrɔkpe gbɔngbɔnvɔnwo.

¹⁶ Mìɖo agbe dɔn gbɔxwe atrɔkpe gbɔngbɔnvɔnwo vevitɔ nɔ xomumɛtɔ alo exlɔ ciwo yí ɖo susu nywi do mì nu trɔkpe mì. Vɔ Yehowa yranɔ mɛ ciwo yí gbenɔ dɔn ahan. Kpɔ nɔvinyɔnu Erica ci yí so Ghana kpɔwɛ. Étɔ Bibla kplakpla hwenu eɖo xwe 21. Ci dalɔ nyi bokɔnɔɔ, wobiɔ so shi mɔ yi le ɖu enu ci wosɔ sa vɔn nɔ dalɔ mawuwo asɔ kpe ashi do kɔnu ɖeka nu. Ci Erica gbeɔ, yi xomu mɔ yi zu dalɔ mawuwo. Xomu lɔ xɔɛ ji se mɔ mawu lɔwo asɔ dɔ̀lele dɔn to nɔ yewo.

¹⁷ Erica xomu lɔ te kpɔ mɔ yewoaʒin ji nɔ awa kɔnu lɔ, vɔ ci enya mɔ nɔ yegbe woanya ye ti le axwe lɔ mɛ can ɔ, dena ta o. Kunuɖetɔ ɖewo xɔɛ yí eva ci wo gbɔ. Yehowa to mɔ cɛ ji yí yra Erica yí eɖo xomu bu. Wowo yí nyi yi kpena xɔsetɔ ciwo yí vanyi nɔviŋsu koɖo nɔvinyɔnuwo ni. (Maki 10:​29, 30) Ci yi xomumɛtɔwo gbi yí tɔ zo yi nuwo can ɔ, ékpɔtɔ le gbeji nɔ Yehowa yí wa ʒinʒindoshimɛ keŋ yí nyi gashiagamɛ mɔɖetɔ ɖɛyɛ. Devɔnnɔ nɔ gbɔngbɔnvɔnwo o. Erica nu so yi xomu nu mɔ: “Ŋdonɔ gbe ɖaɖa ŋkeŋke mɔ anyi xomumɛtɔwo can le vakpɔ yayra ciwo yí le Yehowa, mìwo Mawu lɔn-amɛ lɔ jejeshi koɖo vovo ci yí wokpɔnɔ le yi sɛnsɛn mɛ.”

18. Yayra ciwo mìkpɔnɔ le ŋɖoɖo do Yehowa nu mɛɔ?

¹⁸ Denyi mì pleŋ yí ado go xɔse dodokpɔ sɛnŋsɛnŋ cɛ hanci o. Ele ahan gan mì pleŋ ɖo atrɔkpe gbɔngbɔnvɔnwo keŋ aɖoŋ do Yehowa nu. Nɔ mìwɛ ahan ɔ, mìakpɔ yayra sugbɔ yí mìdatashi mìwoɖekiwo Satana able o. Gbesɔ kpe niɔ, vɔnvɔn nɔ gbɔngbɔnvɔnwo dana mìami Yehowa sɛnsɛn o. Vevitɔ lɔ yí nyi mɔ, mìado ŋsɛn ekacaca ci yí le mìwo koɖo Yehowa gblamɛ. Yesu nukplavi Ʒaki ŋwlɛn mɔ: “Mí hwe míwoɖekiwo kpɔtɔ do gɔnmɛ nɔ Mawu. Mí trɔkpe Satana nɔ á shi yì azɔge le mí gbɔ. Mí gogo Mawu nɔ Mawu a gogo mí.”​—Ʒaki 4:​7, 8.