1. Nyi yí taɖo Abraxamu atɛnŋ akando ji mɔ enu ci yekpɔkɔ emɔ nɔ avamɛɔ?

 YEHOWA ɖo gbe nɔ yi xlɔ Abraxamu mɔ jukɔnwo pleŋ axɔ shicu toto yi jijimɛvi ji. (Gɔnm. 15:5; 22:18) Ci Abraxamu ɖo xɔse sɛnŋ do Mawu nuɔ, ékando ji mɔ egbe ci Mawu ɖo nɔ ye lɔ avamɛ. Ele ahan gan, hwecinu Abraxamu ɖo exwe 100 yí ashiɛ ɖo exwe 90 ɔ, wodekpɔ ji vi ɖe hɔɖo o. (Gɔnm. 21:​1-7) Vɔ, Bibla nu mɔ: “Hwecinu ŋkuɖoɖo de li ɔ, Abraxamu kandoji koɖo ŋkuɖoɖo mɔ ye a trɔsun tɔgbi nɔ jukɔn sugbɔ shigbe lé Mawu nwi do ɛnɛ.” (Rɔm. 4:18) Ènya mɔ ŋci Abraxamu kpɔkpɔ mɔ nɔ vamɛ. Évaji Izaki, evi ci ekpɔkpɔ mɔ nɔ xoxoxo. Nyi yí taɖo Abraxamu kando ji mɔ Yehowa awa do egbe ci eɖo jiɔ?

2. Nyi yí taɖo Abraxamu kando ji mɔ egbe ci Yehowa ɖo nɔ ye ajɔ do jiɔ?

² Ci Abraxamu jeshi Yehowa ɖɛɔ, ékando ji nywiɖe mɔ Mawu awa do yi gbeɖoɖo ji. (Rɔm. 4:21) Abraxamu nu jɔ ji nɔ Yehowa yí eyɔɛ mɔ amɛjɔjɔɛ do yi xɔse ŋci. (Ʒaki 2:23) Shigbe lé wonui do le Rɔmatɔwo 4:18 mɛ nɛɔ, Abraxamu ɖo xɔse yí gbeɖo emɔkpɔkpɔ. Ecɛyɛ mìakpɔ enyɔ ci apotru Pɔlu nu so emɔkpɔkpɔ nu yí woŋwlɛ do Rɔmatɔwo eta 5 mɛ.

3. Nyi mɛ Pɔlu vadre kudo emɔkpɔkpɔ lɔ nuɔ?

 ³ Pɔlu dre ŋci yí taɖo mìatɛnŋ akando ji mɔ mìwo “mɔkpɔkpɔ lɔ de ná yí wo ɖunɔ ŋkpɛn o.” (Rɔm. 5:​5, Ezoɖuɖu yoyu wema) Ékpekpeɛdo mì nu nɔ mìamɔŋje lé mìwo Kristotɔwo mɔkpɔkpɔ lɔ atɛnŋ asɛnŋ do mɛ. Nɔ mìgbejekɔ Rɔmatɔwo 5:​1-5 mɛɔ, bu tamɛ kpɔ so lé ao sɔ mɛ mɔkpɔkpɔ lɔ sɛnsɛnŋ do ci hwenuwo vayikɔ. Mìwo seŋkankan lɔ agbekpedo eo nu nakpɔ lé àwɛ nɔ ao mɔkpɔkpɔ lɔ ashin yí agbesɛnŋ doji sɔwu lé ele yɛ. Doŋkɔɔ, mìakpɔ emɔkpɔkpɔ jiŋ ci Pɔlu nu mɔ yidana mìaɖu ŋkpɛn o.

4. Nyi nu woxo nuxu so le Rɔmatɔwo 5:​1, 2 mɛɔ?

⁴ Hlɛn Rɔmatɔwo 5:​1, 2. Rɔmatɔwo hamɛ yí Pɔlu ŋwlɛ enyɔ cɛwo ɖaɖa. Nɔviŋsu koɖo nɔvinyɔnu ciwo yí le nɔ kpla nu so Yehowa koɖo Yesu nu yí ɖo xɔse keŋ yí vatrɔ Kristotɔwo. Eyi wonyi ‘amɛjɔjɔɛ le Mawu gbɔ toto wowo xɔse ji’ yí Mawu sɔ gbɔngbɔn kɔkɔɛ shi ami nɔ wo. Eyi woɖo emɔkpɔkpɔ adodwi ɖeka.

5. Nyi yí Kristotɔ amɛshiaminɔwo kpɔkɔ emɔ nɔɔ?

⁵ Le yiyimɛɔ, Pɔlu ŋwlɛ nu nɔ Kristotɔ amɛshiaminɔ ciwo yí le Efezi hamɛ lɔ mɛ so emɔkpɔkpɔ ci Mawu na wo nu. “Cinɔnu ci yí amɛ kɔkɔɛwo axɔ” can le emɔkpɔkpɔ lɔ mɛ. (Efe. 1:​18, NWT) Pɔlu gbenu nɔ Kolosetɔwo fini wowo mɔkpɔkpɔ lɔ avamɛ le. Énu nɔ wo mɔ, “Enu ciwo nu mí ɖo ŋku do ɔ, wo sɔ wo ɖo jeŋkwi mɛ.” (Kol. 1:​4, 5) Edasɛ mɔ Kristotɔ amɛshiaminɔwo mɔkpɔkpɔ lɔ yí nyi mɔ woafɔn wo do jeŋkwi mɛ yí woaɖu efyɔ koɖo Kristo.—1 Tɛs. 4:​13-17; Enyɔ. 20:6.

6. Nyɔ ci yí nɔviŋsu amɛshiaminɔ ɖeka nu so yi mɔkpɔkpɔ lɔ nuɔ?

⁶ Kristotɔ amɛshiaminɔwo mɔkpɔkpɔ lɔ le veviɖe nɔ wo. Nɔviŋsu Frederick Franz ci yí nyi amɛshiaminɔ nu so yi ji mɛ mɔ: “Mìwo mɔkpɔkpɔ lɔ nyi enu ɖeka ci ji mìakando. Eyi avamɛ keŋkeŋ nɔ amɛ  144000 lɔwo pleŋ ɖekaɖeka keke awu lé mìdrɔdrɔɛ do.” Ci nɔviŋsu Franz sɛn Yehowa na nɔ exwe sugbɔ goduɔ, énu le exwe 1991 mɛ mɔ: “Mìwo mɔkpɔkpɔ lɔ kpɔtɔ le veviɖe nɔ mì sugbɔ. . . . Lé mìnɔ te kpɔ mìwo mɔkpɔkpɔ lɔ sugbɔ doɔ, ahanke egbejenɔŋ nɔ mì doji nɛ. Enunywi ɖeka enyi yí woɖo anɔ te kpɔɛ nɔ awa exwe miliɔn nɛniɖe can. Ŋvalɔn mìwo mɔkpɔkpɔ lɔ sugbɔ sɔwu sa.”

7-8. Emɔkpɔkpɔ ci yí le Yehowa sɛntɔ sugbɔtɔ shiɔ? (Rɔmatɔwo 8:​20, 21)

⁷ Enubu yí amɛ sugbɔtɔ ci yí sɛnsɛn Yehowa le egbɛ mɛ kpɔkɔ mɔ nɔ. Emɔkpɔkpɔ ci Abraxamu can ɖo yɔ, eyi nyi agbe tɛgbɛɛ nɔnɔ le nyigban ji le Mawu Fyɔɖuxu lɔ gɔnmɛ. (Ebre. 11:​8-10, 13) Pɔlu ŋwlɛ nu so enunywi ciwo yí mɛ ciwo yí ɖo emɔkpɔkpɔ ŋtɔ́ le te kpɔ. (Hlɛn Rɔmatɔwo 8:​20, 21.) Ŋkɔtɔ ci èse nyɔ so Bibla mɛ gbeɖu cɛ nu ɖe, nyi yí èkpɔkɔ mɔ nɔ sugbɔ sɔwuɔ? Hwenu yí àtrɔ amɛkpekpe yí dagbewa nuvɔn yɔa? Alo kpakpa sɔ eo ci èkplɛ mɔ ao mɛ veviwo agbevanɔ agbe le paradiso mɛ le nyigban jia? Emɔkpɔkpɔ ci Mawu na mì dɔ yí mìle te kpɔ enunywi sugbɔwo.

⁸ Nɔ èkpɔkpɔ emɔ mɔ yeanɔ agbe tɛgbɛɛ le jeŋkwi mɛ alo nyigban ji can ɔ, mìɖo mɔkpɔkpɔ nywi ci yí dɔ eji jɔnɔ mì. Eyi mìwo mɔkpɔkpɔ dojijɔnamɛ ŋtɔ́ ashinshin ɛ doji. Enu ci Pɔlu ŋwlɛ kplɔɛdo dre lé anyi ahan do. Ecɛyɛ mìakpɔ enyɔ ci enu so mìwo mɔkpɔkpɔ lɔ nu. Yi nyɔ lɔ ado ŋsɛn mì yí mìakando ji mɔ enu ciwo yí mìle te kpɔ lɔ avamɛ nyɔnɔnwitɔ.

9-10. Shigbe lé Pɔlu kpɔwɛ lɔ dasɛ nɛ ɖe, nyi Kristotɔwo atɛnŋ akpɔ emɔ nɔɔ? (Rɔmatɔwo 5:3) (Kpɔ foto lɔwo hɛnnɛ.)

⁹ Hlɛn Rɔmatɔwo 5:3. Cukaɖawo mɛ toto dɔ yí emɔkpɔkpɔ mìwotɔ shinnɔ doji. Enyɔ cɛ tɛnŋ kpaca mì. Kristo dokplɔtɔwo ɖo akpɔ emɔ nɔ cukaɖawo. Mìasɔ Pɔlu kpɔwɛ. Énu nɔ Tɛsalonikitɔwo mɔ: “Hwecinu mì le koɖo mí ɔ,  mì nu nɔ mí hɛnnɛ mɔ mìwo pleŋ ɖo a kpefun. Mí nya mɔ é va jɔ doji shigbe lé mì nwi do ɛnɛ.” (1 Tɛs. 3:4) Yí eŋwlɛ ɖaɖa Korɛntitɔwo mɔ: “Nɔviwo, mì de jijiɛ mɔ mì a tashi mí ɖɛ do manyasaka mɛ sɔkudo xaxa ciwo yí vanɔ mì ji mɛ o. . . Emɔkpɔkpɔ ɖekɛ de gbe le mì shi so agbe mìwotɔ nu o.”—2 Kor. 1:8; 11:​23-27.

¹⁰ Kristotɔwo le egbɛ mɛ can ɖo akpɔ emɔ nɔ cukaɖawo. (2 Tim. 3:12) Eo yɛ ɖe? Ci èxɔ Yesu ji se yí kplɔɛdo ɖe, edɔ yí cukaɖawo vava eo jia? Taŋfuin ao xlɔ koɖo ao xomumɛtɔwo tɛnŋ ko eo, wotɛnŋ ve xomɛ do eo ŋtɔkpu. Ci èɖui mɔ yeatonɔ nyɔnɔnwi le nushianu mɛ ɖe, edɔ yí cukaɖawo vakɔ eo ji le dɔmɛa? (Ebre. 13:18) Ci ènukɔ ao mɔkpɔkpɔ nyɔ lɔ nɔ mɛbuwo ɖe, jumɛgawo cikɔ yumɛ nɔ eoa? Apotru Pɔlu mɔ mìɖo akpɔtɔ akpɔkɔ jijɔ nɔ mìdokɔ go cukaɖa ɖekpokpui can. Lé enyi ahan doɔ?

11. Nyi yí taɖo ele mɔ mìaɖui yí ado ji le cukaɖa ɖekpokpui mɛɔ?

¹¹ Nɔ mìkpekpeɛ fun can mìatɛnŋ akpɔ jijɔ, ɖo mìnya mɔ akpedo mì nu mìaɖo nɔnɔmɛ vevi ɖeka. Shigbe lé Rɔmatɔwo 5:3 nui nɛɔ, “efunkpekpe hɛnnɔ ejidodo va.” Kristotɔwo pleŋ yí ado go cukaɖa, eyi taɖo Kristotɔwo pleŋ ɖo adonɔ ji. Ele mɔ mìaɖui koŋ yí adonɔ ji le cukaɖa ɖekpokpui ci mìadonɔ go mɛ. Nɔ mìwɛ ahan gbɔxwe yí mìatɛnŋ avakpɔ yí mìwo mɔkpɔkpɔ lɔ avamɛ. Mìdeji mɔ mìaɖyi jinuku ciwo Yesu mɔ wodo do ekpe ji o. Woxɔ enyɔ lɔ koɖo jijɔ, vɔ ci yí “efunkpekpe koɖo yumɛcici” vaɔ, woklɛn nu yí juin. (Mt. 13:​5, 6, 20, 21) Mìnya mɔ denɔnɔ fafɛɖe nɔ mìdo go cukaɖawo o, vɔ nɔ mìdo ji le wo mɛɔ, adɔ yí mìakpɔtɔ asɛnkɔ Yehowa. Lé anyi ahan doɔ?

12. Nɔ mìdonɔ ji le cukaɖawo mɛ ɖe, nyɔna ci mìatɛnŋ akpɔɔ?

¹² Yesu dokplɔtɔ Ʒaki xo nuxu so nyɔna ciwo wokpɔnɔ nɔ wodokɔ ji nu. Éŋwlɛ mɔ: “Ejidodo lɔ ɖogbe a wa edɔ yitɔ dediɖe, gbɔxwe nɔ mí a shin yí a nyi enu kpɛnkpin yí enu ɖe da hwe do mí o.” (Ʒaki 1:​2-4) Ʒaki xo nuxu so ejidodo lɔ nu shigbe éɖo edɔ ɖe awa hannɛ. Edɔ ci yí ejidodo awaɔ? Akpedo eo nu yí naɖo nɔnɔmɛ cɛwo nywiɖe, jigbɔnɖɛ, xɔse koɖo kankando Mawu ji. Vɔ, ejidodo gbehɛnnɔ enuvevi bu vɛ nɔ mì.

13-14. Nyi yí tonɔ so ejidodo mɛɔ, yí lé eca ka koɖo mɔkpɔkpɔ doɔ? (Rɔmatɔwo 5:4)

¹³ Hlɛn Rɔmatɔwo 5:4. Pɔlu nu mɔ ejidodo lɔ adɔ yí “mìwo nu ajeŋ nɔ Mawu.” Eyi taɖo nɔ èdodoɔ jiɔ, ao nu ajeŋ nɔ Yehowa. Vɔ denyi kpɔ mɔ nɔ ètokɔ cukaɖawo mɛɔ, ejɔnɔ ji nɔ Yehowa yɔ o. Ci èdokɔ ji le egbejinɔnɔ mɛɔ, ena yí ao nu jɔkɔ ji nɔ Mawu. Edo ŋsɛn mì sugbɔ ci mìnya mɔ ejidodo mìwotɔ na yí eji jɔnɔ Yehowa!—Eha. 5:12.

¹⁴ Ðo ŋwi mɔ ci Abraxamu do ji le cukaɖawo mɛɔ, ena yí yi nu jɔ ji nɔ Yehowa. Yehowa yɔɛ mɔ ye xlɔ, ékpɔɛ do amɛjɔjɔɛ ji. (Gɔnm. 15:6; Rɔm. 4:​13, 22) Mìwo can anyi ahan nɔ mì dru. Denyi edɔ nɛni ci mìwa alo fini mìle le Yehowa sɛnsɛn mɛ yí adɔ mìwo nu ajɔnɔ ji nɔ Yehowa o, lé mìdokɔ ji le cukaɖawo mɛ do yí ana mìwo nu ajɔ ji ni. Mì pleŋ atɛnŋ ado ji, dekan exwe ci mìɖo, nɔnɔmɛ ci mɛ mìle alo enujikpekpe ci yí le mì shi o. Ètokɔ cukaɖawo mɛ le kakacɛ mɛ yí kpɔtɔ le egbeji nɔ Yehowa a? Nɔ enyi ahan yɔ nɛɔ, kando ji mɔ Yehowa kpɔkɔ jijɔ do ye nu. Nɔ mìnya mɔ mìwo nu jɔ ji nɔ Yehowa ɔ, akpɔ ŋsɛn nywi do mì ji. Ado ŋsɛn mìwo mɔkpɔkpɔ lɔ.

15. Enyɔ bu ci Pɔlu nuɔ, yí nyi yí na taɖo atɛnŋ akpaca mɛɖewoɔ?

¹⁵ Shigbe lé Pɔlu nui nɛɔ, mìwo nu jɔnɔ ji nɔ Yehowa nɔ mìkpɔtɔ le egbeji ni yí dokɔ ji le cukaɖawo mɛ. Do jeshi nyɔ ciwo Pɔlu nu kplɔɛdo. Énu mɔ: “[Nɔ mìwo nu jeŋ nɔ Mawu ɔ, ahɛn] emɔkpɔkpɔ va. Keŋ ɔ, emɔkpɔkpɔ de na yí wo ɖunɔ ŋkpɛn o.” (Rɔm. 5:​4, 5, Ezoɖuɖu yoyu wema) Enyɔ cɛ tɛnŋ kpaca mɛɖowo. Nyi yí taɖoɔ? Ðo Pɔlu nu vayi le Rɔmatɔwo 5:2 mɛ mɔ Kristotɔ ciwo yí le Rɔma ɖo mɔkpɔkpɔ, wo “ɖo ŋku do kanfukanfu Mawutɔ nu.” Eyi na taɖo mɛɖewo tɛnŋ biɔ se mɔ: Ci Kristotɔ cɛwo ɖo emɔkpɔkpɔ vɔ ɖe, nyi yí taɖo Pɔlu gbexo nuxu so emɔkpɔkpɔ nu le yi nyɔ lɔ mɛɔ?

16. Lé emɔkpɔkpɔ shinnɔ le amɛ mɛ doɔ? (Kpɔ foto lɔwo hɛnnɛ.)

¹⁶ Mìatɛnŋ amɔŋje enyɔ ci Pɔlu nukɔ mɛ nɔ mìkpɔtɔ ɖonɔ ŋwi mɔ emɔkpɔkpɔ nyi enu ɖeka ci yí shinnɔ. Mìasɔ kpɔwɛ cɛ: Èɖo ŋwi ŋkɔtɔ ci èse mɔkpɔkpɔ dojijɔnamɛ ci yí le Mawu Nyɔ lɔ mɛa? Agbe tɛgbɛɛ mɛ nɔnɔ le Paradiso mɛ le nyigban ji tɛnŋ nyɔ do nu nɔ eo, vɔ dekando ji mɔ yɛatɛnŋ avamɛ o. Gan ci èvanya enu sugbɔ so Yehowa koɖo Bibla mɛ gbeɖuwo nuɔ, emɔkpɔkpɔ lɔ vanyi enuŋtɔŋtɔ nɔ eo.

17. Nɔ èsɔ eoɖeki jo yí wa ʒinʒindoshimɛ ɖegbɔ ɖe, lé ao mɔkpɔkpɔ lɔ kpɔtɔ shinkɔ doɔ?

¹⁷ Ci èsɔ eoɖeki jo nɔ Mawu yí wa ʒinʒindoshimɛ ɖegbɔɔ, ao mɔkpɔkpɔ lɔ can shinkɔ doji ci èkpɔtɔ yí kplakɔ nu yí shinkɔ doji le gbɔngbɔn mɛ. (Ebre. 5:13–6:1) Taŋfuin enyɔ ci wonu le Rɔmatɔwo 5:​2-4 mɛ jɔ do eo ji. Èto cukaɖa vovovowo mɛ vɔ ci èdo ji le wo pleŋ mɛɔ, èkpɔ mɔ ye nu kpe nɔ Mawu. Ci ènya mɔ ye nu jɔkɔ ji nɔ Mawu ɔ, èvakando ji evyɛ sɔwu sa mɔ yɛawa do egbe ciwo eɖo ji. Ao mɔkpɔkpɔ lɔ vasɛnŋ vyɛ sɔwu sa. Évanyi  enuŋtɔŋtɔ nɔ eo yí èkpɔ mɔ eye yí woɖo gbe lɔ nɔ. Ewa dɔ do eo ji veviɖe. Nɔ mìanuiɔ, étrɔ enuwo pleŋ le ao gbe mɛ. Étrɔ lé èwanɔ nu do koɖo ao xomu, gbeta ciwo yí èsɔnɔ koɖo lé èzannɔ ao gamɛ do ŋtɔkpu.

18. Kankandoji ci Yehowa na mìɔ?

¹⁸ Apotru Pɔlu nu enyɔ vevi ɖeka so emɔkpɔkpɔ ci èvaɖo nu ci ao nu jeŋ nɔ Mawu godu. Éna kankandoji eo mɔ ao mɔkpɔkpɔ lɔ avamɛ. Nyi yí taɖo àtɛnŋ akando jiɔ? Pɔlu nu kankandoji nyɔ cɛ ci yí so Mawu gbɔ nɔ Kristotɔwo. Énu mɔ: “Emɔkpɔkpɔ de na yí wo ɖunɔ ŋkpɛn o. Ðo Mawu wuwu yi lɔnlɔn do mìwo jiwo mɛ toto Gbɔngbɔn kɔkɔɛ ci yí e na mì ji.” (Rɔm. 5:​5, Ezoɖuɖu yoyu wema) Èɖo susu ɖekpokpui ci yí taɖo èɖo akando emɔkpɔkpɔ ŋtɔ́ ci Yehowa na eo ji.

19. Nyi ji àtɛnŋ akando sɔ kudo ao mɔkpɔkpɔ lɔ nuɔ?

¹⁹ Bu tamɛ kpɔ so egbe ci Yehowa ɖo nɔ Abraxamu nu, lé yi nu jɔ ji ni do koɖo lé eyɔɛ mɔ ye xlɔ do. Enu ci Abraxamu kpɔ emɔ nɔ vamɛ. Bibla nu mɔ: “Abraxamu nɔ̀te koɖo jigbɔnɖɛ xɔxɔ nɔ enyɔ lɔ a jɔ doji. Sabaa ɖe ɔ, Abraxamu va xɔ enu ciwo yí Mawu sɔ ɖogbe ni.” (Ebre. 6:15; 11:​9, 18; Rɔm. 4:​20-22) Kankandoji li mɔ deɖu ŋkpɛn o. Eɔ can àtɛnŋ akando ji mɔ nɔ èkpɔtɔ yí le egbejiɔ, àxɔ enu ci èkpɔkpɔ mɔ nɔ. Susu sugbɔ li ci yí taɖo èɖo akpɔnɔ jijɔ, ɖo ènya mɔ ao mɔkpɔkpɔ lɔ avamɛ yí daɖu ŋkpɛn o! (Rɔm. 12:12) Pɔlu ŋwlɛ mɔ: “Mawu ci yí na mí ŋkuɖoɖo lɔ a dɔ yí jijɔ kpɔkpɔ sugbɔ koɖo fafa a ɖɔ lanmɛ nɔ mí le kandoji míwotɔ mɛ. Yí, mí a kpɔ ŋkuɖoɖo sugbɔ sugbɔ, yí a gbango toto Gbɔngbɔn Kɔkwɛ ŋsɛn ji.”—Rɔm. 15:13.