1-2. Nɔnɔmɛ ciwo atɛnŋ adɔ yí mìakɔ ɖashiɔ?

 EVAJƆNƆ hweɖewonu yí mì pleŋ kɔnɔ ɖashi. Nɔ mìto nɔnɔmɛ ɖewo mɛ ciwo yí dɔ mìkpɔ jijɔ sugbɔɔ, mìtɛnŋ fan jijɔ vin. Taŋfuin èfan jijɔ vin hwenu yí enuvevi ɖeka jɔ do eo ji, le kpɔwɛ mɛ, hwenu woji vi nɔ eo alo èɖo ŋwi enu dojijɔnamɛ ɖeka alo èvakpɔ ao xlɔ vevi ɖe ci yí ègbekpɔkpɔ yɛɔ, ewa exwe nɛniɖe ke.

² Vɔ blaŋblaŋ ɔ, mì pleŋ kɔnɔ ɖashi ɖo mìsekɔ vevi sugbɔ le ji mɛ. Le kpɔwɛ mɛ, mìtɛnŋ fan avin nɔ mɛɖe ci ji mìkando wa afɛn wa nu ɖaɖa mì gbɔ. Mìtɛnŋ kɔ ɖashi nɔ edɔ̀lele mamimami ɖe dɔ yí mìle vevi sekɔ sugbɔ alo nɔ amɛvevi ɖe ku nɔ mì yí mìle ŋshishi mɛ. Le hwenu ŋtɔ́wo mɛɔ, étɛnŋ wa nɔ mì shigbe lé ewa nɔ nyɔnuɖɛtɔ Ʒeremi nɛ hwenu Babilonitɔwo gban Ʒerusalɛmu. Ʒeremi nu mɔ: “Etɔwo sa so anyi ŋkuviwo mɛ. . . Anyi ŋkuviwo kɔ ɖashi mamimami yí gbe mɔ yedado te o.”—Avin. 3:​48, 49, NWT.

3. Lé ewanɔ nɔ Yehowa nɔ ékpɔ yi sɛntɔwo kpekɔ fun ɔ? (Ezai 63:9)

³ Yehowa nya lé mìkɔ ɖashi do hwenu mìtokɔ nɔnɔmɛ sɛnŋsɛnŋwo mɛ. Bibla nu nɔ mì mɔ Yehowa nyanɔ nɔnɔmɛ dovevisesenamɛ ɖekpokpui ci mɛ yi sɛntɔwo tokɔ yí gbesini nɔ mìdokɔ axwa mɔ yi le vaxɔ nɔ mì. (Eha. 34:15) Vɔ Yehowa dekpɔnɔ ɖashi ciwo mìkɔnɔ yí senɔ mìwo xwadodowo kpoŋ o. Shigbe evida amɛlɔntɔ ɛnɛɔ, nɔ ékpɔ yí eviɛwo fankɔ avin ɔ, ewanɔ ɖeka ni yí ejinɔ veviɖe mɔ yeakpedo wo nu.—Hlɛn Ezai 63:9.

4. Nyi Bibla mɛ kpɔwɛ ɖewo kpla mì so lé Yehowa bunɔ enuwo kpɔ doɔ?

⁴ Yehowa dasɛ nɔ mì le yi Nyɔ lɔ mɛ lé ewanɔ nu do  nɔ ékpɔ yi sɛntɔwo kɔkɔ ɖashi. Mìakpɔ lé ewɛni do nɔ mìgbeje Xana, Davidi, koɖo Efyɔ Ezekiazi kpɔwɛwo mɛ. Nyiwo yí dɔ yí wokɔ ɖashiwoɔ? Lé Yehowa wa nu do ci wodo axwa yí biɔ kpekpedonu yiɔ? Koɖo lé wowo kpɔwɛ lɔ atɛnŋ afa akɔn nɔ mì do hwenu yí vevisese ɖe dɔ yí mìfankɔ avin, hwenu wotrɔ mì to mɛ alo hwenu mɔkpɔkpɔ bu do mìɔ?

ENUVEAMƐ ÐASHIWO

5. Lé nɔnɔmɛ ci mɛ Xana le wa niɔ?

⁵ Xana do go cukaɖa sugbɔ ciwo yí na ekɔ enuveamɛ ɖashi. Ðeka le yi cukaɖawo mɛ yí nyi mɔ éle shishi mɛ, yí shishiɛ lɔ ci yí tɔ mɔ Penina donɔ ŋmavuin ni. Gbesɔ kpiɔ, Xana nyi konɔ yí Penina yɛ ji evi sugbɔ. (1 Sam. 1:​1, 2) Ci Xana nyi konɔɔ, Penina kuini gbɛmɛgbɛmɛ yí gbanɔli yi. Nɔ eo yí le nɔnɔmɛ ŋtɔ́ mɛ ɖe, lé awa nɔ eoɔ? Xana seseɛ vevi sugbɔ yí “tɔ́ avin fanfan. Dé lɔn a ɖu enu ɖe o,” yí “xa le yiɖeki mɛ sugbɔ.”—1 Sam. 1:​6, 7, 10.

6. Lé Xana wɛ yí kpɔ akɔnfaɔ?

⁶ Lé Xana wɛ yí kpɔ akɔnfaɔ? Enuɖeka ci yí kpedo nu yí nyi mɔ éyi sɛnsɛn adodwi lɔ tɔxu le avɔnzava mɛ. Hwenu ele fini woato aɖo avɔnzava lɔ gbadenuɔ, “é fan avin sugbɔ hwecinu é wa kwifan nɔ Tɔhonɔ.” Éɖe kuku nɔ Yehowa mɔ: “Kpɔ lé ŋ xa le nyɛɖeki mɛ sugbɔ do. Ðoŋwi ŋ! Ŋgbe ŋlɔbe ŋ o.” (1 Sam. 1:10b, 11) Xana nu yi jimɛnyɔwo nɔ Yehowa le gbedodoɖa mɛ. Kpɔ lé awa ɖeka nɔ Yehowa do, ci ekpɔ eviɛ nyɔnuvi vevi cɛ le ɖashi kɔkɔ ɖa!

7. Akɔnfafa ci Xana kpɔ ci enu yi jimɛnyɔwo nɔ Yehowaɔ?

⁷ Lé ewa nɔ Xana ci enu yi jimɛnyɔwo nɔ Yehowa le gbedodoɖa mɛ yí Avɔnsatɔ Gangantɔ Eli gbena kankandoji yi goduɔ? Exolɔlɔ lɔ nu mɔ: “Eyi Xana so le enɔ, yí ɖu enu. Dé gbe xa le yiɖeki mɛ sugbɔ o.” (1 Sam. 1:​17, 18) Ci vevisese nɔnɔmɛ yitɔ lɔ detrɔ can ɔ, Xana vavo le yiɖeki mɛ. Édro vevisese gban lɔ ci yí le ji do Yehowa ji. Ékpɔ vevisese yitɔ yí se axwadodo yitɔ yí le yiyimɛɔ, écushi ni yí wɛ yí ekpɔ evi yí ji.—1 Sam. 1:​19, 20; 2:21.

8-9. Sɔ koɖo Ebretɔwo 10:​24, 25 ɖe, nyi yí taɖo mìɖo awa enuɖekpokpui ci ji mìkpe yí ayinɔ mìwo bɔbɔwoɔ? (Kpɔ foto lɔ hɛnnɛ.)

⁸ Nukplamu ci yí le mɛ nɔ mì. Ètokɔ nɔnɔmɛ gbɔnnugbɔnnu ɖe mɛ yɛ ci yí dɔ yí èkɔkɔ vevisese ɖashiwoa? Taŋfuin èsekɔ vevi ɖo ao xomumɛtɔ vevi ɖe alo ao xlɔ ɖe ku. Le hwenu ŋtɔ́wo mɛɔ, esɔgbe mɔ àji amɔ yeanɔ yeɖekɛ. Vɔ shigbe lé Xana yi avɔnzava lɔ mɛ yí kpɔ akɔnfafa koɖo ŋsɛndoamu nɛɔ, eo can àtɛnŋ akpɔ akɔnfafa nɔ èyinɔ Kristotɔwo  bɔbɔwo, nɔ dewakɔ nɔ eo nywiɖe can. (Hlɛn Ebretɔwo 10:​24, 25.) Nɔ mìɖokɔ to Bibla kpaxwe fakɔnnamɛwo le bɔbɔwoɔ, Yehowa atɛnŋ akpedo mì nu yí mìwo susu masɔgbewo atrɔ susu nywiwo. Ecɛ atɛnŋ akpedo mì nu mìaɖu lé enu wakɔ do nɔ mì ji nɔ mìwo nɔnɔmɛ lɔ detrɔ le afɔdumɛ can.

⁹ Le mìwo bɔbɔwoɔ, mìatɛnŋ ado eha nywiwo koɖo mìwo kpena xɔsetɔ ciwo yí senɔ vevi do amɛ nu wo yí gbedanasɛ nɔ mì mɔ yewolɔn mì yí bukɔ mìwotɔ kpɔ ci yí adɔ mìahaya le mìwoɖekiwo mɛ. (1 Tɛs. 5:​11, 14) Mìakpɔ enu ci yí jɔ do nɔviŋsu emɔɖetɔ vevi ɖeka ji ci ashiɛ ku. Énu mɔ: “Ŋkpɔtɔ fankɔ avin. Hweɖewonuɔ, ŋjinɔ fiɖe anɔ nyɛɖekɛ keŋ afan avin. Vɔ mìwo bɔbɔwo nyi ŋsɛndoamu soxu ŋtɔŋtɔ nɔŋ. Enyɔ nywi ciwo nɔvinyɛ ŋsuwo koɖo nɔvinyɛ nyɔnuwo nunɔ nɔŋ fa akɔn nɔŋ taŋ. Nɔ ŋsekɔ vevi alo xa le nyɛɖeki mɛ ɖekpokpuiɖe gbɔxwe yí vayi ɖo bɔbɔ can ɔ, ŋvayi vonɔ le nɔ nywiɖe.” Nɔ mìle mìwo bɔbɔwoɔ, Yehowa atɛnŋ azan mìwo nɔviŋsu koɖo nɔvinyɔnuwo nɔ woakpedo mì nu.

10. Lé mìawɛ awa Xana tɔ han nɔ mìxa le mìwoɖekiwo mɛ sugbɔɔ?

¹⁰ Xana gbekpɔ akɔnfafa ci enu yi jimɛnyɔwo nɔ Yehowa le gbedoɖa mɛ. Eo can “dro [ao] tamɛbubu gbanwo pleŋ dó [Yehowa] ji,” yí akando ji mɔ áɖo to ye. (1 Piɛ 5:7) Nɔvinyɔnu ɖeka ci yí flafinɔwo wu asuɔ ɖo ŋwi mɔ: “Anyi ji gban yí cuku wliwliwli yí ŋdebu kpɔ mɔ nagbevakpɔ jijɔ kpɔ o. Ŋkpɔ akɔnfafa koɖo ŋsɛn ci ŋdonɔ gbe ɖaɖa nɔ Danyɛ amɛlɔntɔ ci yí le jeŋkwi mɛ, Yehowa. Hweɖewonuɔ, ŋdegbekpɔnɔ enyɔgbe nywi ciwo nazan le gbedoɖa mɛ o, vɔ ésenɔ nugɔnmɛ nɔŋ. Nɔ ŋdanta nɔ nyɛɖeki yí xa sugbɔɔ, ŋdonɔ gbe ɖaɖa keŋ akpɔ fafa. Eyi ŋkpɔnɔ fafa le anyi ji koɖo le susu mɛ yí ŋvonɔ le nyɛɖeki mɛ.” Nɔ ènu enu ciwo yí xakɔ eo nɔ Yehowaɔ, vevisese ɖashi aotɔwo wanɔ ɖeka ni sugbɔ yí emɔŋje lé ao ji lɔ sekɔ vevi do. Nɔ enu ciwo yí dɔ èxa yí caka le eoɖeki mɛ kpɔtɔ li can ɔ, Yehowa atɛnŋ afa ji nɔ eo yí nakpɔ fafa le eoɖeki mɛ. (Eha. 94:19; Fili. 4:​6, 7) Yí acushi nɔ eo ci èdodoɔ eji le egbejinɔnɔ mɛ.—Ebre. 11:6.

AVIN CIWO MÌFANNƆ NƆ WOTRƆ MÌ TO MƐ

11. Lé ewa nɔ Davidi hwenu eto nɔnɔmɛ cakamɛwo mɛɔ?

¹¹ Davidi to nɔnɔmɛ cakamɛ sugbɔ mɛ le yi gbe mɛ ciwo yí dɔ yí ekɔ ɖashiwo. Mɛbuwo fɔn gu do ji yí mɛ ciwo ji ekando ŋtɔkpu can trɔɛ to mɛ. (1 Sam. 19:​10, 11; 2 Sam. 15:​10-14, 30) Hweɖekanuɔ, éŋwlɛ mɔ: “[Agbɔn kpeŋ] Tohonɔ, ŋ fannɔkwi nɔ Eo le ezan pleŋ mɛ. Anyi ba viɔn koɖo ɖashiwo. Ðashi lɔwo sasa so anyi ba ji.” Nyi yí taɖo enu wawa ahan nɔ Davidiɔ? Éɖe mɛ mɔ: ‘Ðo anyi ketɔnɔwo dodoɔ aya nɔŋ.’ (Eha. 6:​6, 7) Xomɛveve nuwana mɛbuwo tɔ dɔ yí Davidi se vevi haan yí ɖashiwo vayinɔ ni wlawlawla.

12. Shigbe lé wonui le Ehajiji Wema 56:8 mɛ nɛɔ, nyi ji Davidi kandoɔ?

¹² Ci Davidi do go cukaɖa sugbɔwo can ɔ, ékando ji mɔ Yehowa lɔn ye. Éŋwlɛ mɔ: “[Yehowa] se anyi vin fanfanwo.” (Eha. 6:8) Gabumɛɔ, Davidi ŋwlɛ enyɔ dojijɔnamɛ ciwo mìkpɔ le Ehajiji Wema 56:8 mɛ. (Hlin.) Nyɔgbe cɛwo dasɛ lé Yehowa lenɔ ebu nɔ amɛ nywiɖe do. Ewa nɔ Davidi shigbe mɔ Yehowa xɔ yi ɖashiwo do eshigu gbazatɔ yitɔ mɛ nɛ alo ŋwlɛ wo do yi wema mɛ nɛ. Davidi kando ji mɔ  Yehowa lekɔ ŋkuvi do ye vevisesewo nu yí gbeɖokɔ ŋwi wo. Davidi kando ji mɔ ye Daye amɛlɔntɔ ci yí le jeŋkwi mɛ denya enu ciwo mɛ yí yetokɔ kpoŋ yɔ o, vɔ égbenya lé wowakɔ nɔ ye.

13. Nɔ mɛbuwo wa enu masɔgbe ɖaɖa mì gbɔ ɖe, nyi mɛ mìakpɔ akɔnfɛ leɔ? (Kpɔ foto lɔ hɛnnɛ.)

¹³ Nukplamu ci yí le mɛ nɔ mì. Ètotoɔ nɔnɔmɛ sɛnŋsɛnŋɖe mɛ ɖo mɛɖe ci ji èkando wa afɛn wa nu ɖaɖa eo gbɔ alo trɔ eo to mɛa? Taŋfuin èsekɔ vevi le ji mɛ ɖo mɛ ci èzɔnzɔn koɖo alo mɛ ci èɖe gbe eo maɖoŋdonutɔ, alo mɛ ci èlɔn mi Yehowa sɛnsɛn. Nɔviŋsu ɖeka ci yí ashiɛ wa hashi yí gbeso gbeɖi ɖɛ nu mɔ: “Ŋdebu kpɔ mɔ enu cɛ ajɔ do ŋji o. Ŋkpɔɛ mɔ ŋdegbenyi ŋɖewanu o, ŋci ŋshishi mɛ yí le dɔmɛzi ji.” Nɔ èsekɔ vevi ɖo wotrɔ eo to mɛ alo wowa afɛn wa nu ɖaɖa eo gbɔɔ, àkpɔ akɔnfafa ɖo ènya mɔ Yehowa yɛ daso gbeɖe eo ɖɛ gbeɖe o. Nɔviŋsu lɔ nu mɔ: “Ŋvakpɔɛ mɔ agbetɔwo kacacawo atɛnŋ agble, vɔ Yehowa yɛ nyi mìwo Kpe. Nɔ ŋɖekpokpui jɔkɔ can ɔ, Yehowa yɛ le nɔ nɔ mì tɛgbɛɛ. Datashi egbejinɔtɔ yitɔwo ɖɛ o.” (Eha. 37:28) Gbeɖo ŋwi mɔ, Yehowa lɔn eo sɔwu agbetɔ ɖekpokpui. Nɔ mɛ ci yí trɔ mì to mɛ do vevisese nɔ mì ɖekpokpuiɖe can ɔ, datrɔ lé Yehowa yɛ lénɔ bu nɔ mì do o. (Rɔm. 8:​38, 39) Enyɔ lɔ yí nyi mɔ: Nɔ mɛɖe gbewa nu koɖo eo ɖekpokpuiɖe can ɔ, Edao ci yí le jeŋkwi mɛ lɔn eo.

14. Kankandoji ci yí Ehajiji Wema 34:18 na mìɔ?

¹⁴ Nɔ wotrɔ mì to mɛ yí mìdodoɔ ji le mɛɔ, mìatɛnŋ akpɔ akɔnfa le kankandojinyɔ ciwo Davidi nu le Ehajiji Wema 34:18 mɛ. (Hlin.) Wema ɖeka nu mɔ “mɛ ciwo yí eji gban nɔ” hɛn susu yikɔ “mɛ ciwo yí degbekpɔkpɔ emɔ nɔ enunywi ɖe ji.” Lé Yehowa kpenɔdo mɛ ciwo yí sekɔ vevi sugbɔ nu doɔ? Shigbe vida amɛlɔntɔ ci yí hɛn eviɛ ci yí le vevisese mɛ yí fakɔ akɔn ni hannɛɔ, Yehowa ‘sɔ mì gbɔ’ yí sekɔ vevi do mì shi yí le gbesɔsɔ akpedo mì nu nɔ wotrɔ mì to mɛ alo so gbeɖe mì ɖɛ yí mìsekɔ vevi. Edruidruiɛ veviɖe mɔ yeafa akɔn nɔ mì yí agbedra eji ci yí gban nɔ mì lɔ do. Yí egbena mì enu sugbɔ ciwo mìkpɔkɔ emɔ nɔ yí akpedo mì nu mìado ji le cukaɖa ciwo mɛ mìtotoɔ kakayɛ mɛ.—Ezai 65:17.

ÐASHI CIWO MÌKƆNƆ NƆ EMƆKPƆKPƆ BU DO MÌ

15. Nɔnɔmɛ ci yí Ezekiazi do go ci yí dɔ yí efan avin ɔ?

¹⁵ Hwenu Efyɔ Ezekiazi ɖo xwe 39 ɔ, éble sɛnŋsɛnŋɖe. Enyɔnuɖɛtɔ Ezai do  Yehowa ŋɛ nɔ Ezekiazi mɔ yi dɔ̀lele lɔ ahɛn eku va ni. (2 Efy. 20:1) Ewa shigbe mɔ mɔkpɔkpɔ ɖe degbeli nɔ Ezekiazi hannɛ o. Eŋɛdu lɔ gble kanmɛ nɔ Ezekiazi haan, yí ewo avin yí tɔ fanfan. Édo gbe ɖaɖa nɔ Yehowa veviɖe.—2 Efy. 20:​2, 3. 

16. Ci Ezekiazi fan avin yí ɖe kuku ɖe, lé Yehowa wa nu doɔ?

¹⁶ Ewa ɖeka nɔ Yehowa ci Ezekiazi fan avin yí ɖe kuku ni, eyi enu ni xomɛvutɔ mɔ: “Ŋse ao kwifan ŋkpɔ ao ɖashiwo, Nayɔ dɔ̀ nɔ eo.” Toto enyɔnuɖɛtɔ Ezai jiɔ, Yehowa nu ni mɔ yeaku ŋshishi ni keŋ ado exwe exwe ji ni yí ahwlɛn Ʒerusalɛmu gan le Asiritɔwo lɔ mɛ.—2 Efy. 20:​4-6.

17. Lé Yehowa kpenɔdo mì nu do nɔ mìdokɔ go lanmɛsɛn cukaɖa sɛnŋsɛnŋwoɔ? (Ehajiji Wema 41:3) (Kpɔ foto lɔ hɛnnɛ.)

¹⁷ Nukplamu ci yí le mɛ nɔ mì. Ètotoɔ lanmɛsɛn cukaɖa ɖe mɛ yí kpɔɛ mɔ yetɔ vɔa? Do gbe ɖaɖa nɔ Yehowa nɔ ɖashi le ŋmɛ nɔ eo can. Bibla na kankandoji mì mɔ: “Mawu ci yí nyi Eda yí ɖɔ koɖo ŋshishikuku [yí] gbe nyi Mawu nɔ afɔnfafawo keŋkeŋ” afa akɔn nɔ mì le mìwo cukaɖawo keŋkeŋ mɛ. (2 Kor. 1:​3, 4) Egbɛɔ, mìdakpɔkɔ emɔ mɔ Mawu aɖe mìwo cukaɖawo pleŋ si nɔ mì o, vɔ mìatɛnŋ akando ji mɔ yɛakpedo mì nu. (Hlɛn Ehajiji Wema 41:3.) Toto yi gbɔngbɔn kɔkɔɛ jiɔ, Yehowa ado ŋsɛn mì, ana mì nunya yí agbena fafa ji mɛ tɔ ci yí mìasɔ do eji. (Elo. 18:14; Fili. 4:13) Égbezannɔ Bibla mɛ mɔkpɔkpɔ ci mìɖo mɔ edɔ̀lelewo pleŋ avɔ, sɔ donɔ ŋsɛn mì.—Ezai 33:24.

18. Kpukpui ci yí èkpɔ mɔ yi fanɔ akɔn nɔ amɛ nɔ wotokɔ nɔnɔmɛ sɛnŋsɛnŋ ɖe mɛɔ? (Kpɔ dakavi ci yí nyi “ Akɔnfanamɛnyɔ Ciwo Yí Acucu Ðashiwo Nɔ Mì.”)

¹⁸ Ezekiazi kpɔ akɔnfafa le Yehowa nyɔwo mɛ. Mìwo can mìatɛnŋ akpɔ akɔnfafa le Mawu Nyɔ lɔ mɛ. Yehowa na woŋwlɛ akɔnfanamɛnyɔwo do yí Nyɔ lɔ mɛ ciwo yí akpedo mì nu mìahaya nɔ mìdokɔgo nɔnɔmɛ sɛnŋsɛnŋwo. (Rɔm. 15:4) Hwenu wokpɔ Kanŋsɛdɔ̀ nɔ nɔvinyɔnu ɖeka ci yí le Weɖoxɔxu nɔ Afrikaɔ, éfannɔ avin blaŋblaŋ. Énu mɔ: “Mawunyɔkpukpui ɖeka ci yí fanɔ akɔn nɔŋ taŋ yí nyi Ezai 26:3. Ci mìdatɛnŋ amɔŋje cukaɖa ciwo pleŋ mìado go mɛ can ɔ, kpukpui ŋtɔ́ na kankandojiŋ mɔ Yehowa atɛnŋ ana mì fafa jimɛtɔ yí akpedo mì nu mìanya lé mìawa nu do nɔ mìdo go cukaɖawo.” Kpukpui ɖe li yí èkpɔ mɔ yi fanɔ akɔn nɔ amɛ vevitɔ nɔ ètokɔ nɔnɔmɛ sɛnŋsɛnŋ ɖe mɛ yí taŋfuin na yí ebunɔ emɔkpɔkpɔa?

19. Esɔ mɛ nywi ci yí le tekpɔ mìɔ?

¹⁹ Mìle agbe le vɔvɔnu keŋkeŋ nɔ xexe  cɛ yí enu doavinnamɛwo avasukɔgbɔ doji. Vɔ shigbe lé mìkpɔɛ le Xana, Davidi koɖo Efyɔ Ezekiazi kpɔwɛwo mɛ nɛɔ, Yehowa kpɔnɔ ɖashi ciwo mìkɔnɔ yí wowanɔ ɖeka ni sugbɔ. Mìwo ɖashiwo le veviɖe ni. Eyi taɖo nɔ mìdo go nɔnɔmɛ ciwo yí caka mìɔ, kankandoji li mɔ mìaji mɔ mìanu mìwo jimɛnyɔwo nɔ Yehowa le gbedodoɖa mɛ. Mìŋgbeci azɔge gbeɖe nɔ mìwo nɔviŋsu koɖo mìwo nɔvinyɔnu amɛlɔntɔ ciwo yí le hamɛ lɔ mɛ o. Mì le kpɔtɔ ajijiɛ akɔnfanamɛnyɔwo ciwo yí woŋwlɛ do Bibla mɛ. Mìatɛnŋ akando ji mɔ nɔ mìkpɔtɔ yí dodoɔ ji le egbejinɔnɔ mɛɔ, Yehowa acu shi nɔ mì. Egbe nywi ci eɖo mɔ yeacucu enuveamɛ ɖashiwo keŋkeŋ, nɔ wotrɔ mìto mɛ yí mìle ɖashiwo kɔkɔ koɖo nɔ emɔkpɔkpɔ bu do mì ɖashiwo can le shicu ŋtɔ́wo mɛ. (Enyɔ. 21:4) Eyi avanyi jijɔ vin ɖekɛ mìavafankɔ.