1. Lé kpɔnnɔ le veviɖe nɔ amɛwo le Bibla hwenu doɔ?

 KPƆNNƆ nyi ŋɖuɖu vevi nɔ amɛ sugbɔ le Bibla hwenu. (Gɔnm. 14:18; Luiki 4:4) Ci kpɔnnɔ nyi enuvevi nɔ amɛ sugbɔ le hwenɔnuɔ, Bibla zannɔ nyɔgbe “kpɔnnɔ” do ŋɖuɖu tɔxu hweɖewonu. (Mt. 6:11; Edɔ. 20:7) Ahanke le enujiŋ ciwo Yesu wa yí mìnya mɛɔ, amɛve le wo mɛ yí ezan kpɔnnɔ yí sɔ wa wo. (Mt. 16:​9, 10) Mìkpɔ ɖeka le exolɔlɔ ŋtɔ́wo mɛ le Ʒan eta 6 mɛ. Nɔ mìgbejekɔ exolɔlɔ cɛ mɛɔ, mìakpɔ ŋciwo mìatɛnŋ akpla so mɛ le egbɛ mɛ.

2. Hwenu yí eʒan mɔ woaji ŋɖuɖu nɔ amɛwoɔ?

² Ci apotru Yesu tɔwo ɖe kunu ɖegbɔɔ, Yesu kplɔ wo yí woɖo tɔjihun yí to Galile tɔ lɔ ji yí kpe mɛ keŋ ayi gbɔndomɛ. (Maki 6:​7, 30-32; Luiki 9:10) Wovayi ɖo fini axwe ɖe dele o ci yí sɔ Bɛtisaida gbɔ. Zeɖekatɔntɔn ɔ, agbetɔ kotokun nɛniɖe va nɔ lɔ yí trɔdo wo gijii. Yesu debɔnu de mɛ nɔ wo o. Ésɔ xomɛvu yí kpla nu wo so Fyɔɖuxu lɔ nu yí gbeda edɔ̀ nɔ dɔ̀nɔwo. Ci gamɛ yiɔ, yi nukplaviwo tɔ wowoɖekiwo biɔbiɔ se mɔ fini amɛ pleŋ cɛwo akpɔ nu le aɖu ma. Mɛɖewo le wo mɛ yí taŋfuin ŋɖuɖu kankin ɖewo le wo shi, vɔ sugbɔtɔ ɖo ayi kɔxwiwo mɛ yí ayi xwle ŋɖuɖu. (Mt. 14:15; Ʒan 6:​4, 5) Nyi Yesu awaɔ?

KPƆNNƆ CI WOWA ENUJIŊTƆ

3. Lé Yesu kpɔ amɛahwa lɔ ʒanwo gbɔ doɔ? (Kpɔ ci yí le akpa lɔ ji.)

³ Yesu nu nɔ apotru yitɔwo mɔ: “Dé nyɔ mɔ wo a yì dudan o, mí na enuɖuɖu wo.” (Mt. 14:16) Cukaɖa yí ecɛ nyi ɖo ŋsu 5 000 han yí le nɔ. Yí nɔ woahlɛn nyɔnuwo koɖo ɖeviwo do mɛɔ, wo pleŋ ayi 15 000 han. (Mt. 14:21) Andre nu mɔ: “Ŋsuvi ɖeka le elɛ yí ɖo kpɔnnɔ hwɛhwɛ amatɔn koɖo kpavi amɛve. Vɔ nyi ecɛwo a wa nɔ  amɛ sugbɔ huntɔwo ɔ?” (Ʒan 6:9) Ɔʒi yí nyi ŋɖuɖu ci amɛ sugbɔtɔ ɖunɔ, abɔnɔwo koɖo mɛbuwo can, yí taŋfuin kpavi hwɛhwɛ ci yí li lɔɔ, kpavi fiafia ci wodo je yí enyi. Vɔ kpavi hwɛhwɛ koɖo kpɔnnɔ ŋtɔ́ ciwo yí li atɛnŋ asun amɛ sugbɔ ŋtɔ́woa?

4. Nyi mìatɛnŋ akpla le Ʒan 6:​11-13 mɛɔ? (Kpɔ foto lɔwo hɛnnɛ.)

⁴ Yesu ji mɔ yeaxɔ mɛdru amɛahwa lɔwo, eyi enu nɔ wo mɔ wo le wa gbɛbɔbɔwo keŋ anɔ nyinɔnɔ do gbekuiwo ji. (Maki 6:​39, 40; hlɛn Ʒan 6:​11-13.) Mìhlɛn mɔ Yesu do akpe nɔ Dalɔ do kpɔnnɔ koɖo kpavi lɔ ŋci. Esɔgbe mɔ woado akpe nɔ Mawu, ɖo le nyɔnɔnwi mɛɔ, yi gbɔ yí ŋɖuɖu so. Ecɛ nyi eŋwiɖonujinamɛ nywi ɖeka nɔ mì yí mìakplɔ Yesu kpɔwɛ do yí adonɔ gbe ɖaɖa nɔ mìjikɔ aɖu nu, nɔ mìle mìwoɖekɛ alo mìle amɛwo domɛ can. Eyi Yesu wɛ yí woma ŋɖuɖu lɔ nɔ wo yí amɛwo ɖu keke xodu ɖɔ wo. Eɖewo kpɔtɔ ŋtɔkpu can, yí Yesu deji mɔ woasɔ wo kɔŋgbe o. Émɔ wo le bɔ kpɛtɛ lɔwo doju nɔ gabumɛɔ, yewoatɛnŋ azan wo. Yesu sɔ kpɔwɛ daɖɛ nɔ mì nɔ mìawaɖaŋ azan enu ciwo yí le mì shi nywiɖe. Nɔ jila ènyi ɖe, danyɔ mɔ eo koɖo viowo atrɔ ahlɛn exolɔlɔ cɛ kpɔ yí akpɔ enu ciwo mìakpla so gbedodoɖa, mɛdruxɔxɔ koɖo enunanamɛ nu ba?

5. Ci amɛwo kpɔ enujiŋ ciwo Yesu wa ɖe, lé wowa nu doɔ, yí lé Yesu yɛ wa nu doɔ?

⁵ Ci amɛwo kpɔ lé Yesu kplakɔ nu amɛwo do yí wakɔ enujiŋwoɔ, ekpaca wo sugbɔ. Wonya mɔ Moizi ɖogbe nɔ yewo mɔ Mawu  adɔ enyɔnuɖɛtɔ vevi ɖeka ɖaɖa yewo, eyi wotɛnŋ vabiɔkɔ wowoɖekiwo se mɔ ‘Yesu yí anyia?’ (2 Ese. 18:​15-18) Nɔ enyi ahan ɔ, ányi mɛɖeka ci yí anyi acɛkpatɔ gangan ɖeka, taŋfuin átɛnŋ asun ji ana ŋɖuɖu Izraɛli jukɔn lɔ pleŋ. Ecɛ dɔ yí amɛahwa lɔ ji mɔ yealé Yesu “koɖo akpasɛnsɛn a sɔ́ ɖó efiɔ.” (Ʒan 6:​14, 15, Ezoɖuɖu Yoyu Wema) Nɔ Yesu tashi yiɖeki yí enu cɛ jɔɔ, ávatɔ politiki wawa yi ávanɔ Ʒuifu ciwo ji Rɔmatɔwo kpakpacɛ do hwenɔnu ji. Mìhlɛn mɔ Yesu je aye yí to le wo mɛ xwlɛɛ yí vayi ci ‘azɔge nɔ wo le eto’ ɖeka ji. Ecɛ dasɛ mɔ ci amɛwo ʒinkɔ Yesu ji can ɔ, dedo nu Politiki nyɔwo mɛ o. Nukplamu vevi enyi nɔ mì!

6. Lé mìatɛnŋ adasɛ mɔ mìji mɔ mìakplɔ Yesu fɔteshiwo do doɔ? (Kpɔ foto lɔ hɛnnɛ.)

⁶ Le nyɔnɔnwi mɛɔ, amɛwo dagbenu nɔ mì gbɛ mɔ mìwo le wa enujiŋ yí asɔ kpɔnnɔ hwɛɖeka awɛ yí asugbɔ alo ada edɔ̀ nɔ amɛwo alo atekpɔ mɔ yewoasɔ mì nɔ mìanyi efyɔ alo akpa cɛ nɔ ju ɖe o. Vɔ wotɛnŋ do ŋsɛn mì mɔ mìwo le do nu politiki mɛ keŋ asɔ mɛɖe alo anu mìwo susu so mɛ ci yí atɛnŋ adra eju ɖe do nywiɖe nu. Vɔ kpɔwɛ ci Yesu ɖo mɛ kɔ nɔ mì gbawlɛɛ. Égbe mɔ yedado nu politikinyɔ ɖe mɛ o, yí enu ŋtɔkpu can le yiyimɛ mɔ: “Anyi fyɔɖuxu dele xexe cɛ mɛ o.” (Ʒan 17:14; 18:36) Anyɔ mɔ Kristotɔ ciwo yí li gbɛ asran lé Yesu bunɔ tamɛ kpɔ do koɖo  lé ewanɔ nu do. Mìnɔnɔ godu nɔ Mawu Fyɔɖuxu lɔ yí gbedrɛni nɔ amɛwo yí donɔ gbe ɖaɖa mɔ Fyɔɖuxu lɔ le va. (Mt. 6:10) Ecɛyɛɔ, mìatrɔ agbexo nuxu so kpɔnnɔ ci Yesu wa enujiŋtɔ lɔ nu yí akpɔ nubu ci mìatɛnŋ akpla so mɛ.

‘GƆNMƐSESE CI YÍ LE KPƆNNƆ LƆ NU’

7. Nyi Yesu waɔ, yí lé apotru lɔwo wa nu doɔ? (Ʒan 6:​16-20)

⁷ Ci Yesu na ŋɖuɖu amɛahwa lɔ ɖegbɔɔ, yi koɖo apotru yitɔwo sɔ tɔjihun yí kpe Kafanawumu yí éso le wo gbɔ keŋ vayi be do etowo ji nɔ amɛahwa lɔ ŋgbekpɔɛ keŋ asɔɛ ɖo efyɔ o. (Hlɛn Ʒan 6:​16-20.) Hwenu apotru lɔwo kukɔ tɔjihun lɔ yí yikɔɔ, jihɔnshi ɖeka kɔɖɛ yí aya sɛnŋsɛnŋ ɖeka tɔ xoxo yí axublabla lɔwo vasɛnŋ doji. Eyi Yesu trɔ gbɔgbɔ wo gbɔ yí zɔnzɔn zɔnlin to axu lɔ ji. Yí eyɔ Piɛ mɔ yɛ can le zɔn zɔnlin to axu lɔ ji keŋ ava ye gbɔ. (Mt. 14:​22-31) Ci Yesu vaɖo tɔjihun lɔ mɛɔ, jihɔnshi lɔ mi. Enu ci yí jɔ lɔ na yi nukplavi lɔwo nu mɔ: “Mawu Vi yí É nyi nyao.” a (Mt. 14:33) Keke vaɖo nɔɔ, wodekpɔ ekacaca ci yí le enujiŋ ŋtɔ́ ci ewa koɖo ci ewa nɔ amɛahwa lɔ vayi mɛ o. Maki ɖe nyɔ ɖeka mɛ sɔ kpe ni yí mɔ: “É kpaca [Apotru] lɔwo keke. Ðó ɔ, wo de se enuɖekpokpoi gɔnmɛ le jeshidu ci yí Yesu wa soso kpɔnnɔ nú mɛ o. Ðó ɔ, susu [detɛnŋ] lii nɔ́ wo hwehunnɔnu o.” (Maki 6:​50-52, Ezoɖuɖu Yoyu Wema) Wodetɛnŋ mɔŋje lé ŋsɛn ci Yehowa na Yesu yí esɔ wakɔ enujiŋwo gangan do o. Vɔ dejinjin o, Yesu ŋtɔ ɖo ŋwi kpɔnnɔ ci ewa enujiŋtɔ nɔ wo, keŋ yí sɔ kpla nu bu mì.

8-9. Nyi yí taɖo amɛahwa lɔwo jijiɛ Yesu kpɔɔ? (Ʒan 6:​26, 27)

⁸ Amɛahwa lɔ ci Yesu na ŋɖuɖu dasɛ mɔ ŋcilanmɛ ʒanwo koɖo yewo ŋtɔwo drowo yí xa yewo. Le enyi ahan doɔ? Ŋkeke ciwo yí kplɔɛdoɔ, wokpɔ Yesu koɖo yi nukplaviwo so gbeɖe wo ɖɛ. Eyi taɖo amɛahwa lɔ ɖo tɔjihun ciwo yí so Tiberiadu yí vaɖo Kafanawumu yí ayi ji Yesu kpɔ. (Ʒan 6:​22-24) Áse nyɔ so Fyɔɖuxu lɔ nu yí nyi susu vevitɔ ci yí dɔ wowa nu ahan a? Oo. Susu ŋkɔtɔ yí nyi kpɔ mɔ wo le gbewa kpɔnnɔ nɔ yewo keŋ nɔ yewoasɔ kpɔ ŋcilanmɛ ʒanwo gbɔ. Vɔ lé mìwɛ yí nyaɔ?

⁹ Kpɔ ŋci yí jɔ hwenu yí amɛahwa lɔ vayi kpɔ Yesu le afi ci yí gogo Kafanawumu ɖa. Yesu ke enyɔ mɛ nɔ wo yí nu nɔ wo mɔ ŋci yí le veviɖe nɔ wo yí nyi lé woawɛ akpɔ ŋcilanmɛ ʒan hwenu kleŋ ɖe tɔ wowotɔwo gbɔ. Énu nɔ wo mɔ: “kpɔnnɔ ci mí ɖu yí xodu ɖɔ mí ŋci yɔ,” “ŋɖuɖu ci yí a do a hɛn.” Édo ŋsɛn wo mɔ wo le wadɔ nɔ “enuɖuɖu ci yí a li nɔ agbe mavɔ.” (Hlɛn Ʒan 6:​26, 27.) Yesu nu mɔ ye Da ye yí ana ŋɖuɖu ŋtɔ́. Susu ci yí nyi mɔ ŋɖuɖu ŋtɔ́ yí akplɔ amɛ yi agbe mavɔ mɛ kpaca wo! Ŋɖuɖu ci yí atɛnŋ awa cɛɔ, yí lé Yesu toɖotɔwo atɛnŋ axwɛ ɖoɔ?

10. “Mawu dɔ” ci nu agbetɔwo ɖo akpla nu soɔ?

¹⁰ Ʒuifu ŋtɔ́wo kpɔɛ mɔ, yɛle mɔ yewoɖo awa ŋɖe alo edɔ ɖe keŋ gbɔxwe aje axɔ ŋɖuɖu ŋtɔ́. Wotɛnŋ bubuiɛ kpɔ mɔ Moizi Se lɔ “dɔwawawo” yɔ. Vɔ Yesu nu nɔ wo mɔ: “Mawu dɔ lɔ yí nyi mɔ mí a xɔ amɛ ci edɔ ɖaɖa ji se.” (Ʒan 6:​28, 29) Xɔse ɖoɖo do amɛ ci Mawu dɔ ɖaɖa nu yí le veviɖe gbɔxwe “wo akpɔ agbe.” Le nyɔnɔnwi mɛɔ, Yesu xo nuxu so nyɔ ŋtɔ́ nu vayi. (Ʒan 3:​16-18, 36) Yí egbevanu  nyɔ buwo sɔ kpi le yiyimɛ so lé woawɛ akpɔ agbe mavɔ nu.—Ʒan 17:3.

11. Lé Ʒuifuwo dasɛ mɔ áɖu kpɔnnɔ yí xodu aɖɔ yewo yí nyi enu ci yí xa yewoɔ? (Ehajiji Wema 78:​24, 25)

¹¹ Ʒuifu ŋtɔ́wo dexɔgbe do enu ci Yesu kpla so “Mawu dɔ” lɔ nu o. Wobiɛ se mɔ: “Enu jiŋ ci yí A wa nɔ mì a kpɔ yí a xɔ Ao nyɔ ji se ɔ?” (Ʒan 6:30) Wonu mɔ yewo tɔgbiwo ɖu mana le Moizi hwewu, yí taŋfuin ele shigbe kpɔnnɔ nɛ. (Nex. 9:15; hlɛn Ehajiji Wema 78:​24, 25.) Eze petii mɔ, wowo susu gbekpɔtɔ le lé woaɖu kpɔnnɔ yí xodu aɖɔ wo ji. Eyi ci Yesu vaxokɔ nuxu so “kpɔnɔ adodwi ci yí so jeŋkwi mɛ,” ci yí dele shigbe manna nɛ yí atɛnŋ ana agbe mavɔ le jeŋkwi mɛ nuɔ, wodeji mɔ yewoabiɔ gɔnmɛsese ci le nu kpetii o. (Ʒan 6:32) Ŋcilanmɛnu wowotɔwo xawo keke woŋlɔbe gbɔngbɔn mɛ nu vevi ci Yesu ji mɔ yeakpla wo. Nyi mìatɛnŋ akpla so exolɔlɔ cɛ mɛɔ?

ENUVEVITƆ CI JI MÌASƆ SUSU ÐO

12. Lé Yesu dasɛ enu ci yí nyi enuvevitɔ doɔ?

¹² Nukplamu vevi ɖeka le Ʒan eta 6 mɛ nɔ mì. Enuvevitɔ ci ji mìasɔ susu do yí nyi gbɔngbɔn mɛ ʒan mìwotɔwo. Ðo ŋwi mɔ Yesu hɛn susu yi enu ŋtɔ́ ji hwecinu yí eɖu le Satana tetekpɔ ji. (Mt. 4:​3, 4) Eyi le Toji Nuxu yitɔ mɛɔ, étɛ gbe do ji mɔ agbetɔ ɖo anya mɔ gbɔngbɔn mɛ nuwo ʒan ye. (Mt. 5:3) Sɔ koɖo enyɔ ŋtɔ́ɔ, mìatɛnŋ abiɔ mìwoɖekiwo se mɔ, ‘Lé ŋnɔnɔ agbe do dasɛ mɔ ŋsɔnɔ susu sugbɔ ɖo lé nawɛ akpɔ gbɔngbɔn mɛ ʒan anyitɔwo gbɔ sɔwu mɔ lé nawɛ akpɔ ŋcilanmɛ ʒan anyitɔwo gbɔa?’

13. (a) Nyi yí taɖo esɔgbe mɔ mìakpɔ jijɔ do enuɖuɖu nuɔ? (b) Amɛkanxlenyɔ ci yí ɖo anɔ veviɖe nɔ mìɔ? (1 Korɛntitɔwo 10:​6, 7, 11)

¹³ Esɔgbe mɔ mìadonɔ gbe ɖaɖa so ŋcilanmɛ ʒan mìwotɔwo nu yí agbekpɔ wo gbɔ. (Luiki 11:3) Edɔ sɛnsin wawa ci yí dɔ yí mì “ɖunɔ yí nunɔ” hɛnnɔ jijɔ kpɔkpɔ va “yí enyi enu ci yí so Mawu adodwi lɔ gbɔ.” (Ŋun. 2:24; 8:​15, NWT; Ʒaki. 1:17) Vɔ mìɖo asɔ ŋcilanmɛnuwo ɖo texwe ci woɖo anɔ. Apotru Pɔlu can tɛgbe do susu ŋtɔ́ ji hwenu eŋwlɛŋwlɛ nu nɔ Kristotɔ ciwo yí le agbe le hwenu ekpɔtɔ hwɛɖeka woagu Ʒerusalɛmu koɖo gbedoxɔ lɔ. Éxo nuxu so enu ci yí jɔ do Izraɛliviwo ji vayi koɖo enu ci yí jɔ le axa nɔ Sinayi To lɔ. Ékanxle Kristotɔwo mɔ wowo “ŋgbe nyi amɛ ciwo yí dronɔ enuvwin . . . shigbe lé hanci yí é dro [Izraɛliviwo] ɛnɛ o.” (Hlɛn 1 Korɛntitɔwo, 10:​6, 7, 11.) Izraɛliviwo tashi wowoɖekiwo ɖɛ yí edro ŋɖuɖu tɔ lɔ, enuɖuɖu ci Yehowa na wo enujiŋtɔ vanyi “enuvwin nɔ wo.” (Amh. 11:​4-6, 31-34) Eyi eze le wowo nuwanawo mɛ hwenu wosɛn shika nyibuvi lɔ, woɖu yí nu yi ɖu agbe yí kpɔ jijɔ. (Hun. 32:​4-6) Pɔlu xo nuxu so enujɔjɔ cɛ nu yí sɔ kanxle Kristotɔwo ciwo yí le agbe hwenu ekpɔtɔ hwɛɖeka woagu Ʒerusalɛmu koɖo gbedoxɔ lɔ le exwe 70 K.H. Mìle agbe le hwenu ekpɔtɔ hwɛɖeka woagu xexe vwin cɛ, eyi taɖo anyɔ nywiɖe mɔ mìasɔ ŋkuvi nywi sɔ kpɔ Pɔlu nukplamu cɛ.

14. Le ŋɖuɖu kpaxwe ɖe, nyi àtɛnŋ akpɔkɔ emɔ nɔ le xexe yoyu lɔ mɛɔ?

¹⁴ Hwenu Yesu xokɔ nuxu so “egbɛ ŋɖuɖu mìwo tɔ nuɔ,” yi susu yikɔ hwenu yí Mawu dro ɖo anyi wawa le “nyigban ji shigbe lé hanci wowɛ ni le jeŋkwi mɛ nɛ.” (Mt. 6:​9-11) Lé agbe lɔ ale do le hwenɔnuɔ? Bibla dasɛ mɔ le Mawu dro ci yí anyi wawa le nyigban ji mɛɔ, mìaɖo ŋɖuɖu nywi. Sɔ koɖo Ezai 25:​6-8 ɔ, ŋɖuɖu vevi sugbɔ ani yí amɛwo aɖu le Yehowa Fyɔɖuxu lɔ mɛ. Ehajiji Wema 72:16 nu ɖɛ mɔ: ‘Jinuku sugbɔ  ami do agblewo ji. Jinukuwo acɔn etowo ji.’ Èkpɔkɔ emɔ veviɖe mɔ yeazan jinuku ɖewo yí asɔ ɖa ao ŋɖuɖu vevi ɖe ci yí jɔnɔ ji nɔ eoa alo ŋci yí deɖa kpɔa? Gbesɔ kpe nɔ nu cɛwoɔ, èkpɔkpɔ emɔ veviɖe mɔ yeavaɖo vɛncikan yetɔ ye yí yeanunɔ vɛn lé edro ye do. (Ezai 65:​21, 22) Yí mɛshiamɛ aɖo enu ŋtɔ́wo.

15. Enukplakpla toto ci yí li nɔ mɛ ciwo woavafɔn so ku woɔ? (Ʒan 6:35)

¹⁵ Hlɛn Ʒan 6:35. Nyi mɛ ciwo yí ɖu kpɔnnɔ koɖo kpavi ci Yesu wa lɔ akpɔ emɔ nɔ le esɔ mɛɔ? Le fɔnfɔnsoku ci yí gbɔgbɔ mɛɔ, mìado go mɛɖewo le wo mɛ. Nɔ wodedasɛ xɔse vayi sa can ɔ, wotɛnŋ vafɔn wo. (Ʒan 5:​28, 29) Mɛ ŋtɔ́wo avakpla gɔnmɛsese ci yí le Yesu nyɔ cɛwo mɛ ci yí mɔ: “Ŋ nyi agbe kpɔnnɔ lɔ. Amɛ ci yí va Ŋ gbɔ shive da ci gbeɖe o.” Ele mɔ woaɖo xɔse do Yesu tafɛnvɔnsa lɔ nu yí axwɛ se mɔ yisɔ agbe yitɔ sɔ na do yewo tamɛ. Vɔ le hwenɔnuɔ, enukplakpla toto ɖeka ani nɔ mɛ ciwo woavafɔn so ku lɔwo koɖo ɖevi ciwo woavaji le hwehunnɔnu. Jijɔ gangan anyi nɔ mì mɔ mìawa ɖe le enukplakpla toto cɛ mɛ! Kpekpedo amɛwo nu woavanyi xlɔ koɖo Yehowa ado jijɔ nɔ mì sugbɔ sɔwu kpɔnɔ vivi ɖekpokpui ɖuɖu.

16. Nyi mìakpla le nyɔta ci yí gbɔgbɔ mɛɔ?

¹⁶ Mìkpɔ akpaxwe ɖe nɔ exolɔlɔ ci yí le Ʒan eta 6 mɛ, vɔ enu buwo gbe sugbɔ le Yesu shi yí akpla mì so “agbe mavɔ” nu. Ʒuifu ciwo Yesu kplakɔ nu ɖo aɖo to nywiɖe yí mìwo can mìɖo awɛ ahan gbɛ. Mìagbexo nuxu so Ʒan eta 6 lɔ nu le nyɔta ci yí gbɔgbɔ mɛ.