1. Lé Davidi se le yiɖeki mɛ kudo Yehowa nuɔ, yí nyi yí ecɛ cucui yí ewaɔ?

EFYƆ DAVIDI ŋwlɛn mɔ: “Yehowa gangan, yí eje nɔ kanfukanfu sugbɔ.” (Eha. 145:​3, nwt ) Élɔn Yehowa yí lɔnlɔn ŋtɔ́ cucui yí ekanfui “le takpekpe gangan mɛ.” (Eha. 22:22; 40:5) Kankandoji li mɔ eo can èlɔn Yehowa yí lɔn do Davidi nyɔ cɛwo ji: “Oo Yehowa, mìwo da Izraɛli Mawu, woakanfu eo so mavɔ mɛ yi mavɔ mɛ.”​—1 Kro. 29:​10-13, nwt.

2. (a) Lé mìatɛnŋ akanfu Yehowa doɔ? (b) Cukaɖa ci yí amɛ sugbɔ dodoɔ goɔ, yí nyi mɛ mìatoɔ?

² Egbɛɔ, emɔ ɖeka ci ji mìato akanfu Yehowa yí nyi enyɔnuɖoɖo le Kristotɔwo bɔbɔwo mɛ. Ele ahan gan, sugbɔtɔ le mìwo nɔviŋsu koɖo nɔvinyɔnuwo mɛ donɔ go cukaɖa ɖeka. Wojinɔ mɔ yewoaɖo nyɔ ŋci le bɔbɔwo mɛ, vɔ vɔnvɔn na wodetɛnŋ wɛni o. Lé woawɛ yí aɖu vɔnvɔn lɔ jiɔ? Yí aɖaŋɖoɖo ciwo yí atɛnŋ akpedo mì pleŋ nu, nɔ mìananɔ ɖoŋci ciwo yí ado ŋsɛn amɛwoɔ? Gbɔxwe mìaɖo enyɔ cɛwo ŋciɔ, na mìato susu vevi amɛnɛ ciwo yí taɖo mìaɖo nyɔ ŋci le bɔbɔwo mɛ mɛ.

3-5. (a) Shigbe lé Ebretɔwo 13:15 nui nɛ ɖe, nyi yí taɖo mìɖonɔ enyɔ ŋci le bɔbɔwo mɛɔ? (b) Mì pleŋ yí ɖo ananɔ ɖoŋci ŋmɛ ɖekɛwoa? Ðe mɛ.

³ Yehowa na mɔnukpɔkpɔ mìwo domɛtɔ ɖekaɖeka nɔ mìakanfui. (Eha. 119:108) Enyɔnuɖoɖo mìwo tɔ le bɔbɔwo mɛ nyi ‘kanfukanfu vɔnsa,’ ci mɛɖe datɛnŋ awa do  dumɛ nɔ mì o. (Hlɛn Ebretɔwo 13:15.) Vɔnsa alo enyɔnuɖoɖo ɖekɛ ŋmɛ yí Yehowa biɔ so mìwo domɛtɔ ɖekaɖeka shia? Oo, de ahan yɔ nɛ o!

⁴ Yehowa nya mɔ mìle nɔnɔmɛ vovovowo mɛ yí ɖo enujikpekpe hamɛhamɛwo, édonɔ afixɔxɔ gangan vɔnsa ci ji mìkpe yí wanɔ ni nu. Bu tamɛ kpɔ so vɔnsa vovovo ciwo yí exɔnɔ so Izraɛliviwo shi nu. Izraɛlivi ɖewo kpe ji yí nanɔ lɛngbɔ alo egbɔ. Vɔ Izraɛlivi ciwo yí nyi wamɛnɔwo atɛnŋ ana “xlexu amɛve alo hwanlin amɛve.” Yí nɔ Izraɛlivi ɖe datɛnŋ na xevi amɛveɔ, Yehowa lɔn mɔ yi le na “eɣɔ mɛ̀mɛ̀ efa mado amɛwo kpaxwe ɖeka.” (1 Ese. 5:​7, 11, nwt) Eɣɔ kpɔn ho, vɔ nɔ évlɛ nyi “eɣɔ mɛ̀mɛ̀ɔ,” éjɔnɔ ji nɔ Yehowa.

⁵ Ahanke mìwo Mawu lɔn-amɛ gbesenɔ le yiɖeki mɛ egbɛ nɛ. Nɔ mìnakɔ ɖoŋciɔ, dekpɔnɔ mɔ mɔ mìabi le nuxuxoxo mɛ shigbe Apolo alo Pɔlu hannɛ o. (Edɔ. 18:24; 26:28) Enu ci yí Yehowa jikɔ kpoŋ yí nyi mɔ, mìaɖonɔ enyɔ ŋci lé mìakpe ji do. Ðo ŋwi kposhu ci yí na eho ga hwɛhwɛ amɛve. Yi nu jeŋ nɔ Yehowa, ɖo éna enu ci ji ekpe ana.​—Luiki 21:​1-4.

6. (a) Sɔ koɖo Ebretɔwo 10:​24, 25 ɖe, ŋsɛn ci yí enyɔnuɖoɖo mɛbuwo tɔ kpɔnɔ do mì jiɔ? (b) Lé àdasɛ do mɔ yekpɔnɔ jijɔ do ŋsɛndoamu nyɔnuɖoɖo mɛbuwo tɔ nuɔ?

⁶ Mìdonɔ ŋsɛn mìwonɔnɔwo to enyɔnuɖoɖo mɛ. (Hlɛn Ebretɔwo 10:​24, 25.) Ejɔnɔ ji nɔ mìwo domɛtɔ ɖekaɖeka nɔ mìse ɖoŋci vovovowo le bɔbɔwo mɛ. Nɔ ɖevihwɛ ɖe zan nyɔgbe fafɛ le yiɖeki shi yí ɖo enyɔ ŋciɔ, éjɔnɔ ji nɔ mì. Edonɔ ŋsɛn mì nɔ mìse mɛɖe sɔ jijɔ nakɔ ɖoŋci kudo nyɔnɔnwi yoyu ɖe ci nu eke do nu. Yí nɔ mɛ ciwo ŋkpɛn wanɔ alo mɛ ciwo yí tɔ mìwo gbe kplakpla, sɔ edɔngbegbe na ɖoŋciɔ, évivinɔ nɔ mì. (1 Tɛsa. 2:2.) Lé mìadasɛ do mɔ wowo gblajeje cɛwo jeŋ nɔ mìɔ? Mìatɛnŋ ado akpe nɔ wo do ŋsɛndoamu nyɔnuɖoɖo wowo tɔ lɔwo nu, le bɔbɔwo godu. Emɔ bu ci ji mìato ado akpe nɔ wo yí nyi mɔ mìwoŋtɔwo aɖonɔ enyɔ ŋci. Ecɛ awɛ mɔ danyi ŋsɛndoamu ɖekɛ yí mìva xɔnɔ le bɔbɔ lɔwo mɛ o, vɔ mìva donɔ ŋsɛn mɛbuwo hɛnnɛ.​—Rɔm. 1:​11, 12.

7. Nyɔna ciwo mìkpɔnɔ nɔ mìɖo nyɔ ŋciɔ?

⁷ Mìwoŋtɔwo nyɔnuɖoɖo hɛnnɔ nyɔna vɛ nɔ mì hɛnnɛ. (Ezai 48:17) Léɔ?  Ŋkɔtɔ, nɔ mìɖui mɔ mìana ɖoŋciɔ, écucunɔ mì yí mìdranɔ bɔbɔ lɔ do nywiɖe. Nɔ mìdra do nywiɖeɔ, mìsenɔ Mawu Nyɔ lɔ mɛ nywiɖe wu. Yí nɔ mìse mɛ citocitoɔ, mìatɛnŋ awa do enu ciwo mìkpla ji sɔwu. Amɛvetɔ, mìase vivi nɔ bɔbɔ lɔ wu, ɖo mìkpe ashi do enyɔlekpɔ lɔ nu. Amɛtɔntɔ, ci mìje agbla yí ɖo enyɔ ŋciɔ, éna mìɖonɔ ŋwi enu ci nu mìxo nuxu so, na nɔ hwenu jinjinɖe.

8-9. (a) Shigbe lé eze le Malaki 3: 16 mɛ ɖe, lé èkpɔɛ mɔ Yehowa senɔ le yiɖeki mɛ do enyɔnuɖoɖo mìwo tɔwo nuɔ? (b) Nyi yí taɖo mɛɖewo vɔnnɔɔ?

⁸ Mìwo nu jɔnɔ ji nɔ Yehowa nɔ mìxo nuxu so mìwo xɔse nu. Mìatɛnŋ akando ji mɔ Yehowa ɖonɔ to mì yí donɔ afixɔxɔ gangan egbla ci mìdo yí nanɔ ɖoŋciwo nu. (Hlɛn Malaki 3:16.) Éyranɔ mì yí sɔ danasɛ mɔ, yekpɔ jijɔ so egbla ciwo mìjenɔ mɔ mìwo nu le jeŋ nɔ ye nu.​—Mal. 3:10.

⁹ Yi mɛ kɔ gbajɛɛ mɔ, mìɖo susu nywi ciwo taɖo mìaɖonɔ nyɔ ŋci le bɔbɔwo. Ele ahan gan amɛ sugbɔ kpɔtɔ vɔnnɔ nɔ alɔ̀kɔkɔ yi ji. Nɔ ahan ewanɔ nɔ eo nɛɔ, ŋgbegbɔjɔ o. Na nɔ mìakpɔ Bibla gɔnmɛɖose, kpɔwɛ koɖo aɖaŋɖoɖo ɖewo ciwo yí atɛnŋ akpedo mì pleŋ nu, nɔ mìatekpɔ aɖonɔ nyɔ ŋci sugbɔ le bɔbɔwo mɛ.

10. (a) Nyi amɛ sugbɔ vɔnnɔ nɔ le mì mɛɔ ? (b) Nɔ èvɔnnɔ nɔ enyɔnuɖoɖo ɖe, taŋfuin nɔnɔmɛ nywi ci edasɛ mɔ èɖoɔ?

¹⁰ Jika sonɔ eo sugbɔ nɔ èji mɔ yeakɔ alɔ̀ yi ji aɖo nyɔ nua? Nɔ ahan yɔ nɛɔ, denyi eo ɖekɛ yɔ o. Le nyɔnɔnwi mɛɔ, amɛ sugbɔ le mì mɛ vɔnnɔ hwɛɖeka nɔ wojikɔ ana ɖoŋci. Gbɔxwe àɖu vɔnvɔn ci yí xenɔ emɔ nɔ eo yí detɛnŋ ɖonɔ enyɔ nu jiɔ, ele mɔ àdo jeshi enu ci yí taɖo èvɔnnɔ. Èvɔnnɔ mɔ yeaŋlɔbe enyɔ ci èji mɔ yeanua alo yeana ɖoŋci ci yí desɔgbea? Èvɔnnɔ mɔ enyɔnuɖoɖo ao tɔwo danyɔ shigbe mɛbuwo tɔ nɛa? Nya mɔ vɔnvɔn cɛwo atɛnŋ anyi jeshi nywi. Édadasɛ mɔ  èsɔ eoɖeki hwe yí kpɔ mɔ mɛbuwo wu gan ye. Amɛɖekisɔsɔhwe jɔnɔ ji nɔ Yehowa. (Eha. 138:6; Fili. 2:3) Vɔ Yehowa ji hɛnnɛ mɔ eo le kannɔfu ye yí adonɔ ŋsɛn nɔviwo le bɔbɔwo mɛ. (1 Tɛsa. 5:11) Élɔn eo yí ji mɔ yeana edɔngbegbe ci yí èʒan eo.

11. Nyi yí mawunyɔkpukpui ɖewo ɖo ŋwi nɔ mìɔ?

¹¹ Na mìakpɔ enu ci yí mawunyɔkpukpui ɖewo ɖo ŋwi nɔ mì. Bibla nu mɔ mì pleŋ yí wanɔ afɛn le nyɔ ci mìjikɔ anu koɖo lé mìanui do mɛ. (Ʒaki 3:2) Yehowa dekpɔkɔ mɔ mɔ, mìwo koɖo mìwo nɔviwo anyi mɛ ciwo dewanɔ afɛn o. (Eha. 103:​12-14) Mìwo nɔviwo nyi mìwo xomumɛtɔwo le gbɔngbɔn mɛ yí wolɔn mì. (Maki 10:​29, 30; Ʒan 13:35) Wonya mɔ enyɔnuɖoɖo mìwo tɔwo detonɔ shigbe lé mìdrɔɛ do mɔ mìanui hweɖewonu nɛ o.

12-13. Nyiwo mìkpla so Nexemi koɖo Ʒonasi kpɔwɛ mɛɔ?

¹² Bu tamɛ kpɔ so Bibla mɛ kpɔwɛ ɖewo ciwo yí atɛnŋ akpedo eo nu yí naɖu vɔnvɔn ji nu. Ðo ŋwi Nexemi. Éwanɔ dɔ le efyɔ ŋsɛntɔnɔ ɖeka xomɛ. Nexemi le ŋshishi mɛ sugbɔ, ɖo ése mɔ Ʒeruzalɛmu gli koɖo yi gbowo gban. (Nex. 1:​1-4) Efyɔ lɔ mɔ yi le nu enu ci yí taɖo ele ŋshishi mɛ nɔ ye. Kpɔ lé jika asui le susu mɛ ɖa! Nexemi do gbe ɖaɖa le afɔdumɛ keŋ gbɔxwe yí na ɖoŋci yi. Eyi efyɔ lɔ wa nu sugbɔ sɔ kpedo Mawu jukɔn nu. (Nex. 2:​1-8) Bu tamɛ kpɔ so Ʒonasi can nu. Hwecinu yí Yehowa dɔɛ mɔ yi le yi xo nuxu nɔ Ninivu jukɔn ɔ, Ʒonasi vɔn keke yí shi kpe ju bu mɛ. (Ʒonasi 1:​1-3) Vɔ to Yehowa kpekpedonu mɛɔ, Ʒonasi kpe ji yí yi ɖe kunu nɔ Ninivutɔwo. Yí nyɔ ci enu kpɔ ŋsɛn nywi do Ninivutɔwo ji. (Ʒonasi 3:​5-10) Nexemi kpɔwɛ na mìkpla mɔ ele veviɖe mɔ mìado gbe ɖaɖa gbɔxwe ana ɖoŋci. Yí Ʒonasi kpɔwɛ na mìnya mɔ Yehowa akpedo mì nu yí mìasiin nɔ mìvɔnvɔn sugbɔ can. Le nyɔnɔnwi mɛ ɖe, hamɛ ɖe li yí ado vɔnvɔn nɔ mì, shigbe Ninivutɔwo hannɛa?

¹³ Aɖaŋɖoɖo nywi ciwo yí atɛnŋ akpedo mì nu yí mìananɔ ɖoŋci ciwo ado ŋsɛn amɛwo le bɔbɔwoɔ? Na mìakpɔ wowo domɛtɔ ɖewo.

14. Nyi yí taɖo ele mɔ mìadranɔ bɔbɔ lɔwo do nywiɖeɔ, yí hwenu yí mìatɛnŋ awɛniɔ?

¹⁴ Dranɔ bɔbɔ ɖeshiaɖe do. Nɔ èwa toto yí dranɔ do nywiɖe nɔ bɔbɔ lɔwo doŋkɔɔ, ána nakando ɖoŋci ao tɔ ji. (Elo. 21:5) Ele mɛ mɔ mìdeɖo toto ɖekɛwo kudo bɔbɔwo dradrado nu o. Eloise nyi kposhu ci yí le exwe 80-wo mɛ. Étɔnɔ Jutakpɔxɔ Nukplaplatɔ dradrado le tɔtɔmɛ nɔ kwɛshila lɔ. Énu mɔ: “Nɔ ŋdrado doŋkɔɔ, ŋsenɔ vivi nɔ bɔbɔ lɔwo wu.” Joy ci yí wanɔ dɔ gashiagamɛ, kplanɔ  Jutakpɔxɔ yi tɔ ŋkeke ɖeka doŋkɔ nɔ bɔbɔ lɔ. Énu mɔ: “Nɔ ŋdra bɔbɔ lɔ do dejinjin o gbɔxwe mìwɛɔ, ŋɖonɔ ŋwi enu lɔwo fafɛɖe.” Ike nyi hamɛmɛshinshin koɖo emɔɖetɔ ci devonɔ o. Énu mɔ: “Enyɔ nɔ nyɛ mɔ madra bɔbɔ lɔ do vivivi le kwɛshila lɔ pleŋ mɛ, sɔwu mɔ masɔ gaxoxo sugbɔ wɛ zeɖeka.”

15. Lé àtɛnŋ awɛ adranɔ bɔbɔ lɔwo do nywiɖeɔ?

¹⁵ Lé àtɛnŋ awɛ adranɔ bɔbɔ lɔwo do nywiɖeɔ? Tɔ enukplakpla ɖeshiaɖe ji koɖo egbedodoɖa nɔ Yehowa mɔ yi le na ye gbɔngbɔn kɔkɔɛ. (Luiki 11:13; 1 Ʒan 5:14) Le yi goduɔ, zan miniti hwɛɖeka ada ŋkuvi to enukplakpla lɔ mɛ. Bu tamɛ kpɔ so enyɔta, enyɔtahwɛhwɛwo, fotowo koɖo enumɛtoto dakavi lɔ nu. Nɔ ètɔ mamamɛ ɖekaɖeka kplakplaɔ, hlɛn kpukpui ciwo wona lé àkpe ji do. Bu tamɛ kpɔ so enu ciwo èkpla nu, vevitɔ so enu ciwo nu èji mɔ yeaxo nuxu so. Zenɛni ci yí àdranɔ do nywiɖeɔ, ahanke àkpɔnɔ nyɔna so mɛ yí ɖoŋci nana anɔnɔ fafɛɖe nɔ eo nɛ.​—2 Kor. 9:6.

16. Enumɛkuku dɔwanu ciwo yí liɔ, yí lé èzannɔ wo doɔ?

¹⁶ Nɔ àkpe jiɔ, zannɔ enumɛkuku dɔwanu ciwo yí le ao gbe mɛ. Yehowa to yi habɔbɔ lɔ ji yí na mì enumɛkuku dɔwanu ciwo yí akpedo mì nu mìadranɔ mìwo bɔbɔwo do. JW Library^® dɔwanu kpenɔdo mì nu yí mìwanɔ kɔpi nɔ enukplakpla wemawo do mìwo telefonu alo tablɛtiwo ji. Le yi goduɔ, mìatɛnŋ akpla, ahlɛn alo ase enukplakpla lɔ le hweɖekpokpuinu koɖo fiɖekpokpui. Mɛɖewo zannɔ dɔwanu cɛ sɔ kplanɔ nu le gbɔndomɛ hwenu le dɔ mɛ, suklu alo nɔ woxɔ mɔ. Watchtower Library koɖo Wemawo dadoxu le ɛntɛnɛti ji Watchtower tɔ^™, na yí mìwanɔ enumɛkuku citocito so enu ci mìkpla nu fafɛɖe.

17. (a) Nyi yí taɖo enyɔ mɔ, àdranɔ ɖoŋci sugbɔ doɔ? (b) Nyi èkpla so video ci yí nyi Nyì Yehowa xlɔ​—Dra do aɖo enyɔ ŋci mɛɔ?

¹⁷ Nɔ àkpe jiɔ, dra ɖoŋci sugbɔ do nɔ enukplakpla ɖeka. Nyi yí taɖoɔ? Ðoɔ, denyi eo dandandan woayɔ nɔ èkɔ alɔ̀ o. Mɛbuwo can akɔ alɔ̀ le hwenu ɖekɛ lɔ mɛ, yí bɔbɔ lɔ jikpɔtɔ atɛnŋ ayɔ wowo domɛtɔ ɖeka. Nɔ bɔbɔ lɔ avɔ le gamɛ jiɔ, bɔbɔ lɔ jikpɔtɔ atɛnŋ aɖo sɛnxu nɔ amɛ nɛni ayɔ le mamamɛ ɖeka mɛ. Eyi taɖo ŋgbeve eo alo ŋgbegbɔjɔ eo nɔ deyɔ eo le tɔtɔmɛ nɔ enukplakpla lɔ o. Nɔ èdra ɖoŋci sugbɔ doɔ, mɔnukpɔkpɔ sugbɔ asun eo shi naɖo nyɔ ŋci le nukplakpla lɔ mɛ. Àtɛnŋ adra do mɔ yeahlɛn kpukpui ɖe. Vɔ nɔ àkpe jiɔ, dra do yí azannɔ eoŋtɔ nyɔgbewo asɔ ɖo nyɔ nu. *

18. Nyi yí taɖo ànanɔ ɖoŋci kleŋwoɔ?

 ¹⁸ Nanɔ ɖoŋci kleŋwo. Le akpa sugbɔtɔ mɛɔ, ɖoŋci kleŋwo donɔ ŋsɛn amɛ. Eyi taɖo te kpɔ nɔ ɖoŋci ao tɔwo anɔnɔ kleŋ. Te kpɔ nɔ woŋgbeto ɖabaxoxo 30 han ŋci o. (Elo. 10:19; 15:23) Nɔ exwe sugbɔ yí nyi cɛ yí ènanɔ ɖoŋci le bɔbɔwoɔ, ele veviɖe mɔ àɖo kpɔwɛ nywi le ɖoŋci kleŋwo nana mɛ. Nɔ èzannɔ miniti sugbɔ yí xonɔ nuxu so enu sugbɔ nu le ao nyɔnuɖoɖo mɛɔ, átɛnŋ ana mɛɖewo avɔn, ɖo woabu mɔ yewodatɛnŋ abi aɖo enyɔ ŋci shigbe eo hannɛ o. Gbesɔ kpe niɔ, enyɔnuɖoɖo le kleŋ mɛ, ana amɛ sugbɔ atɛnŋ aɖo nyɔ nu le bɔbɔ lɔ mɛ. Vevitɔ nɔ eo yí nyi amɛ ŋkɔtɔ ci woyɔɔ, na ɖoŋci fafɛ nɔ enyɔbiɔse lɔ tiin. Ŋgbemɔ yeanu enyɔshianyɔ ciwo yí le mamamɛ lɔ mɛ o. Nɔ woxo nuxu so enyɔ vevi ci yí le mamamɛ lɔ mɛ nu vɔɔ, àtɛnŋ axo nuxu so enubu ciwo yí kudo nu nu.​—Kpɔ dakavi ci yí nyi “ Nyi nu natɛnŋ axo nuxu soɔ?”

19. Lé bɔbɔ lɔ jikpɔtɔ átɛnŋ akpedo eo nu doɔ, vɔ nyi ele mɔ àwaɔ?

¹⁹ Nu nɔ bɔbɔ lɔ jikpɔtɔ mɔ yejikɔ ana ɖoŋci nɔ enyɔbiɔse ɖe koŋ, le mamamɛ ɖe mɛ. Nɔ èji mɔ yeawɛ ahan ɔ, nui nɔ bɔbɔ lɔ jikpɔtɔ gbɔxwe woatɔ bɔbɔ lɔ ji. Nɔ woɖo mamamɛ lɔ jiɔ, ɖe blɛ akɔ alɔ̀ yi ji nywiɖe nɔ bɔbɔ lɔ jikpɔtɔ atɛnŋ akpɔɛ.

20. Emɔ ci nu yí bɔbɔwo yiyi le hamɛ lɔ mɛ le shigbe ŋɖuɖu mama koɖo exlɔwo hannɛ leɔ?

²⁰ Kpɔnɔ bɔbɔ lɔwo shigbe mɔ ŋɖuɖu mama koɖo exlɔwo le hamɛ lɔ mɛ hannɛ. Sɔɛ mɔ exlɔ ɖewo le hamɛ lɔ mɛ, yɔ eo nɔ ŋɖuɖu doju ɖe, vɔ yí mɔ eo le ɖa ŋɖuɖu kleŋ ɖe hɛn vɛ. Lé àwa nu doɔ? Vɔnvɔn ale eo hwɛɖeka, gan àji mɔ yeawa enu ci ji yeakpe yí ahɛn ŋɖuɖu ci yí ajɔ ji nɔ amɛshiamɛ vɛ. Yehowa ci yí yɔ mì va bɔbɔwoɔ, ɖo kplɔn ci yí ɖɔ koɖo enunywiwo nɔ mì. (Eha. 23:5; Mt. 24:45) Ejɔnɔ ji ni nɔ mìhɛn enunana kleŋ ɖe, ci ji mì sun vɛ. Eyi taɖo dra do nywiɖe keŋ aɖo nyɔ ŋci lé àsun ji do. Ecɛ awɛ mɔ, dagbenyi ŋɖuɖu le Yehowa kplɔn nu ɖekɛ gbe èto o, vɔ èhɛn ŋɖe yí ama koɖo amɛwo le hamɛ lɔ mɛ hɛnnɛ.