1-3. (a) Nyi yí taɖo Yehowa lɔn Salomɔɔ, yí yayra ciwo Salomɔ xɔɔ? (b) Enyɔbiɔse ciwo mìakpɔ ɖoŋci nɔ le nyɔta cɛ mɛɔ?

SALOMƆ trɔ efyɔ le Izraɛli hwecinu ekpɔtɔ nyi ɖajɛvi. Le exwe ŋkɔtɔwo mɛ nɔ yi fyɔɖuɖuɔ, Yehowa xo nuxu ni le edrɔ mɛ mɔ: “Byɔ enu ɖekpokpwi ci yí e dro. Na sɔɛ na eo.” Salomɔ ɖo ŋci mɔ: “Ŋ le shigbe vihwɛ ɛnɛ. Ŋ de ɖo ŋununyanya ci yí ʒan ŋ o yí a sɔ wa enu ciwo yí ŋ ɖo a wa o . . . Na ŋ [eji setonu] nɔ ma tɛnŋ kpacɛ yí a ɖo kojo nɔ amɛwo le nyigban ji.” (1 Efy. 3:​5-10) Salomɔ biɔ “eji setonu”: debiɔ enu gangan o! Dekpaca mì mɔ Yehowa lɔn Salomɔ o! (2 Sam. 12:24) Ðoŋci ci yí ɖajɛvi Salomɔ ci yí nyi efyɔ na, do jijɔ nɔ mìwo Mawu keke ena ‘nunya koɖo enugɔnmɛsese’ yi.​—1 Efy. 3:12.

² Salomɔ xɔ yayra sugbɔ hwecinu ekpɔtɔ le egbeji. Mɔnukpɔkpɔ sun shi yí ecu gbedoxɔ nɔ ‘Yehowa, Izraɛli Mawu.’ (1 Efy. 8:20) Évanyi mɛ ci ŋkɔ yi to nɔ, ɖo Mawu ni nunya. Yí woŋwlɛn enyɔ ciwo Mawu gbɔngbɔn kɔkɔɛ lɔ cucui enu do wema amɛtɔn mɛ le Bibla mɛ. Wowo domɛtɔ ɖeka yí nyi Elododo Wema.

³ Woxo nuxu so eji nu donu sanŋdi ɖeka han le Elododo Wema lɔ mɛ. Le kpɔwɛ mɛ, le Elododo Wema 4:23 mɛɔ, woŋwlɛn mɔ: “Glɔn ta nɔ ao ji sɔwu nubuɖekpokpui.” Nyi ji yí enyɔgbe ‘eji’ ci yí le kpukpui cɛ mɛ hɛn susu yiɔ? Mìaɖo enyɔbiɔse cɛ nu le enyɔta cɛ mɛ. Mìagbekpɔ ɖoŋci nɔ enyɔbiɔse amɛve cɛwo: Lé Satana jenɔ agbla mɔ yeado dɔ̀ mìwo ji lɔ doɔ? Yí nyi mìatɛnŋ awa aglɔn ta nɔ mìwo jiɔ? Nɔ mìakpɔtɔ anɔ egbeji nɔ Mawuɔ,  ele mɔ mìase gɔnmɛ nɔ enyɔbiɔse vevi cɛwo ɖoŋci.

4-5. (a) Lé Ehajiji Wema 51:6 kpedo mì nu yí mìnya enu ci ji enyɔgbe “eji,” hɛn susu yiɔ? (b) Lé lanmɛsɛnmɛnɔnɔ le ŋcilan mɛ nyi kpɔwɛ ci yí dasɛ mɔ enu ci mìnyi le mìwoɖekiwo mɛ le veviɖe doɔ?

⁴ Le Elododo Wema 4:23 mɛɔ, enyɔgbe “eji” ci wozan hɛn susu yi enu ci yí amɛ nyi “so eji mɛ ɖaa” alo ‘keke yiɖeki mɛ’ ji. (Hlɛn Ehajiji Wema 51:​6, nwt.) Mìanu kpoŋ mɔ, enyɔgbe “eji” nyi susu, seselelanmɛ, koɖo edro mìwo tɔwo alo enu ci yí cucunɔ mì yí mìwanɔ nu. Enu ci yí mìnyi le mìwoɖekiwo mɛ ŋtɔŋtɔ yí enyi, denyi lé mìzenɔ amɛwo kpɔnɔ yɔ o.

⁵ Do jeshi lé lanmɛsɛnmɛnɔnɔ le ŋcilan mɛ dasɛ do mɔ, enu ci mìnyi le mìwoɖekiwo mɛ le veviɖe. Ŋkɔtɔ, nɔ mìanɔ nywiɖe le ŋcilan mɛɔ, eʒan mɔ mìaɖunɔ ŋɖuɖu nywiwo, yí atenɔ kanmɛ kabakaba. Ahanke nɔ mìji mɔ mìanɔ nywiɖe le gbɔngbɔnmɛɔ, mìɖo ahlɛnnɔ Bibla koɖo wema ciwo wocu do Bibla ji yí agbedanasɛ kabakaba mɔ mìxɔ Yehowa ji se. Nɔ mìwanɔ do enu ciwo mìkpla ji yí xonɔ nuxu so wo nuɔ, édanasɛ mɔ mìxɔ Yehowa ji se. (Rɔm. 10:​8-10; Ʒaki 2:26) Amɛvetɔ, ejɔnɔ mɔ lé mìzenɔ do atɛnŋ ana mìabu mɔ mìle lanmɛsɛn mɛ, vɔ le nyɔnɔnwi mɛɔ, mìble do te. Ahanke ejɔnɔ mɔ, teokrasidɔ ciwo mìwanɔ kabakaba atɛnŋ ana mìabui mɔ mìsɛnŋ le gbɔngbɔnmɛ, gan edro vɔn mìwo tɔwo atɛnŋ ashinkɔ doji le mìwo ji mɛ. (1 Kor. 10:12; Ʒaki 1:​14, 15) Mìɖo aɖo ŋwi mɔ Satana jinɔ mɔ, yeasɔ ye susuwo do dɔ̀ mì. Lé aji mɔ yeawa ecɛ do koŋ ɔ? Yí lé mìawɛ aglɔn ta nɔ mìwoɖekiwoɔ?

6. Nyi yí nyi Satana tajinuɔ, yí lé ejekɔ agbla mɔ yeaɖo gbɔ doɔ?

⁶ Satana nyi egufɔntɔ ci amɛɖekitɔjiji na egbe wawa do Yehowa mɔdasɛnamɛwo ji. Éji mɔ mìwo le wa shigbe ye hannɛ. Satana datɛnŋ aʒin mì ji yí mìabu tamɛ alo awa nu shigbe yɛ hannɛ o. Eyi taɖo etonɔ mɔ buwo ji keŋ aɖo yi tajinu lɔ gbɔ. Le kpɔwɛ mɛ, éna yí mɛ ciwo ji ekpɔ ŋsɛn  do trɔdo mì. (1 Ʒan 5:19) Ékpɔkɔ mɔ mɔ, mìazannɔ gamɛ yí anɔnɔ ju koɖo wo, nɔ mìnya mɔ egbɛbɔbɔ vwinwo “danɔhɛn” tamɛbubu koɖo nuwana mìwo tɔwo can. (1 Kor. 15:33.) Fɛnca cɛ mɛ yí Efyɔ Salomɔ je. Éɖe nyɔnu vojusɛntɔ sugbɔ ciwo yí vakpɔ ŋsɛn gangan do ji. Viviviɔ, yi ji vatrɔ so Yehowa gbɔ.​—1 Efy. 11:3.

7. Nyi yí Satana gbezannɔ yí sɔ kakanɔ yi susuwoɔ, yí nyi taɖo ele mɔ mìakpɔ nywiɖe so wo nuɔ?

⁷ Satana kakanɔ yi susuwo to video koɖo wana televiʒiɔn tɔwo ji. Énya mɔ denyi ayeɖedaɖɛnu kpoŋ yí exolɔlɔ ciwo yí le wo mɛ nyi o; wokplanɔ mì lé mìabu tamɛ, ase le mìwoɖekiwo mɛ yí awa nu do. Yesu zan exolɔlɔwo yí sɔ kpla nu amɛwo nywiɖe. Le kpɔwɛ mɛ, gbeje exolɔlɔ yi tɔ ci yí kudo Samaritɔ amɛkpenalɔntɔ koɖo evi ci yí so le axomɛ, keŋ vayi dahɛn cinɔ yi tɔ nu mɛ kpɔ. (Mt. 13:34; Luiki 10:​29-37; 15:​11-32) Ele ahan gan, mɛ ciwo yí Satana susuwo do dɔ̀, atɛnŋ azan exolɔlɔwo yí asɔ kpɔ ŋsɛn vwin do mì ji. Ele mɔ mìawa nu asɔ le akpaxwe cɛ. Video koɖo televiʒiɔn ji wanawo atɛnŋ akpla nu mì yí ana mìaɖe aye daɖɛ, gan yí wodado dɔ̀ mìwo susuwo o. Vɔ ele mɔ mìakpɔ nywiɖe. Nɔ mìcan ŋɖe mɔ mìasɔ ɖe aye daɖɛɔ, anyɔ mɔ mìabiɔ mìwoɖekiwo se mɔ, ‘Enu cɛ, ci wodadasɛ le video cɛ mɛ alo le televiʒiɔn cɛ ji kplakɔŋ mɔ, enyɔ mɔ mawanɔ do ŋcilanmɛ dro anyi tɔwo ji faa?’ (Gal. 5:​19-21; Efe. 2:​1-3) Nyi ele mɔ àwa nɔ èkpɔ mɔ toto ɖe kanfukɔ Satana susuwoɔ? Shi ni shigbe lé hanci àshinɔ edɔ̀bamɛ ɖe hannɛ!

8. Lé jilawo atɛnŋ akpedo wowo viwo nu yí woaglɔn ta nɔ wowo jiɔ?

⁸ Jilawo, míwo gbannɔamɛji vevi enyi mɔ míaglɔn ta nɔ míwo viwo nɔ Satana ŋgbedo dɔ̀ wowo ji o. Mìkando ji mɔ míwanɔ ŋɖekpokpui yí sɔ glɔnnɔ ta nɔ wo, so enu ci yí ana woable shi. Mína yí míwo xwemɛ nɔnɔ mɛmiɖe yí sɔnɔ  ŋɖekpokpui ci yí atɛnŋ ana míwo koɖo míwo viwo able dɔnɔŋkpe. Ahanke yí eʒan mɔ míaglɔn ta nɔ míwo viwo so fimu, televiʒiɔn wana, aɖyidada le mashinni ji, koɖo siti ciwo yí asɔ Satana susuwo do dɔ̀ wo shi nɛ. Yehowa na mí acɛ mɔ míwo le kpedo míwo viwo nu nɔ woanyi Yehowa xlɔwo. (Elo. 1:8; Efe. 6:​1, 4) Eyí taɖo mído se ciwo yí wa ɖeka koɖo Bibla gɔnmɛɖosewo nɔ míwo xomumɛtɔwo; míŋgbevɔn nɔ ecɛ wawa o. Mínu enu ci míwo viwo atɛnŋ akpɔ koɖo ci wodatɛnŋ akpɔ o nɔ wo, yí akpedo wo nu woamɔŋje gbetasɔsɔ míwotɔ lɔ mɛ. (Mt. 5:37) Nɔ míwo viwo shinkɔɔ, mína wo ekpla ci yí ana woazan Yehowa gɔnmɛɖosewo asɔ donɔ jeshi enunywi koɖo enuvwin. (Ebre. 5:14) Yí míɖo ŋwi mɔ míwo viwo kplanɔ nu sugbɔ so enu ci míwanɔ mɛ, sɔwu enyɔ ci mínunɔ mɛ.​—2 Ese. 6:​6, 7; Rɔm. 2:21.

9. Susu bu ci yí Satana donɔ do jiɔ, yí nyi yí taɖo afɔku le mɛɔ?

⁹ Satana gbenanɔ mìkannɔdo agbetɔwo nunya ji, sɔwu mɔ mìakando Yehowa susuwo ji; yí to ecɛ wawa mɛɔ, édonɔ dɔ̀ mìwo ji (Kol. 2:8) Mína mìakpɔ susu ɖeka ci Satana donɔ do ji, eyi nyi: Enu vevitɔ le agbe mɛ yí nyi mɔ mìanyi hotɔnɔ. Mɛ ciwo yí bunɔ tamɛ ahan ɖewo trɔnɔ hotɔnɔ hweɖewonu. Nɔ dejɔ ahan can ɔ, wole afɔku mɛ. Nyi yí taɖoɔ? Ðo ehokpɔkpɔ nɔnɔ veviɖe nɔ wo keke woatɛnŋ sɔ lanmɛsɛnmɛnɔnɔ, xomumɛ kacaca koɖo vevitɔ, ekacaca koɖo Yehowa wowo tɔ, sa avɔn keŋ aɖo wowo tajinu lɔ gbɔ. (1 Tim. 6:10) Mìatɛnŋ ado akpe mɔ mìwo Da ŋɖɛnyatɔ ci yí le jeŋkwimɛ, kpenɔdo mì nu yí mìjinɔ ho le dredre nu.​—Ŋun. 7:12; Luiki 12:15.

10-11. (a) Nyi yí mìɖogbe awa asɔ glɔn ta nɔ mìwoɖekiwoɔ? (b) Edɔ ci yí enucɔtɔwo wanɔ le blemaɔ, yí lé ayexadohwɛnamɛnu mìwo tɔ wanɔ dɔ do shigbe mɔ enucɔtɔ mìwo tɔ hannɛɔ?

¹⁰ Nɔ mìaglɔn ta nɔ mìwo ji nywiɖeɔ, mìɖo ado jeshi enu ciwo yí adahɛn nu so nu yí awa nu blaŋ keŋ asɔ glɔn ta nɔ mìwoɖekiwo. Enyɔ ci gɔnmɛ woɖe mɔ “glɔn ta nɔ” le Elododo Wema 4:23 mɛ, na mìɖo ŋwi edɔ ci yí enucɔtɔwo wanɔ ji. Le Efyɔ Salomɔ hwenuɔ, enucɔtɔwo nɔnɔ te le eju ci wocɔkɔ gliwo ji yí donɔ axwa nɔ wokpɔ mɔ afɔku ɖe gbɔgbɔ. Nɔ ecɛ le susu mɛ nɔ mìɔ, akpedo mì nu yí mìamɔŋje enu ci yí mìɖo awa mɛ, nɔ Satana ami ŋsɛnkpɔkpɔ do mìwo susuwo ji.

¹¹ Le blemaɔ, enucɔtɔwo wanɔ dɔ koɖo agbojicɔtɔwo. (2 Sam. 18:​24-26) Nɔ ketɔnɔ ɖe gbɔkɔɔ, wokpɔnɔ gbɔ doju mɔ eju lɔ gbowo le cucu, yí sɔ glɔnnɔ ta nɔ eju lɔ. (Nex. 7:​1-3) Ayexadohwɛnamɛnu mìwo tɔ ci wosɔ Bibla na kpla, * atɛnŋ awa nu shigbe enucɔtɔ hannɛ yí akanxle mì nɔ Satana jikɔ mɔ yeaxɔ mìwo ji lɔ. Ecɛ dasɛ mɔ Satana aji mɔ yeakpɔ ŋsɛn do susu, seselelanmɛ koɖo edro mìwo tɔwo ji alo enu ci yí cucunɔ mì yí mìwanɔ nu ji. Hweɖekpokpuinu ci yí ayexadohwɛnamɛnu mìwo tɔ akanxle mìɔ, ele mɔ mìaɖo to, awa enu ci ji mìakpe yí ashi nɔ afɔku lɔ.

12-13. Nyiwo yí atɛnŋ anyi tetekpɔ nɔ mìɔ, vɔ lé ele mɔ mìawa nu doɔ?

¹² Mína mìasɔ kpɔwɛ ɖeka ci yí dasɛ lé  mìaglɔn ta nɔ mìwoɖekiwo do nɔ Satana susuwo ŋgbekpɔ ŋsɛn do mì ji o. Yehowa kpla mì mɔ “denyɔ mɔ woakpɔ enumakɔmakɔ alo [gbɔdɔndɔn masɔkoɖose]  . . le [mìwo] domɛ gbeɖe o.” (Efe. 5:3) Vɔ lé mìawa nu do nɔ mìwo kpenawo tɔ nuxu xoxo so gbɔdɔndɔn masɔkoɖose nu, le suklu alo le dɔ mɛɔ? Mìnya mɔ mìdeɖo ‘atrɔ ŋgbe do Mawu o yí mìdeɖo awa enuvɔn ciwo xexe lɔ ji awanɔ o.’ (Titu 2:12) Ayexadohwɛnamɛnu mìwo tɔ ci yí le shigbe enucɔtɔ hannɛ, atɛnŋ akanxle mì mɔ afɔku ɖe gbɔgbɔ. (Rɔm. 2:15) Vɔ mìaɖo to yia? Atɛnŋ anyi tetekpɔ nɔ mì mɔ mìaɖo to mìwo kpenawo alo mìakpɔ foto ciwo wosɔsɔ ɖaɖa wowonɔnɔwo. Vɔ eʒan mɔ mìatrɔ seŋkankan lɔ alo aso le wo gbɔ keŋ ashi nɔ afɔku lɔ.

¹³ Nɔ mìwo kpenawo ʒinkɔ mì ji nɔ mìaɖo susu vwin alo awa enu dɔndɔn ɔ, eʒan edɔngbegbe gbɔxwe mìaɖu ji. Mìatɛnŋ akando ji mɔ Yehowa kpɔkpɔ agbla ciwo mìjekɔ, ána ŋsɛn koɖo nunya ci yí ʒan mì yí mìaɖu Satana susuwo ji. (2 Kro. 16:9; Ezai. 40:29; Ʒaki. 1:5) Nyi yí mìagbetɛnŋ awa asɔ glɔn ta nɔ mìwo jiɔ?

14-15. (a) Nyi yí eʒan mɔ mìahun mìwo ji nɔɔ, yí lé mìawɛ doɔ? (b) Lé Elododo Wema 4:​20-22 akpedo mì nu yí mìakpɔ nyɔna sugbɔ so Bibla hlɛnhlɛn mìwo tɔ mɛɔ? (Kpɔ dakavi ci yí nyi “ Lé mìabu tamɛ kpɔ do.”)

¹⁴ Denyi enuvwin gbegbe ɖekɛ yí ana mìaglɔn ta nɔ mìwo ji o, ele mɔ mìaɖe mɔ nɔ enunywiwo akpɔ ŋsɛn do mì ji hɛnnɛ. Mína mìagbebu tamɛ so eju ci woɖo gli trɔdo kpɔwɛ lɔ nu. Agbojicɔtɔ cunɔ agbowo mɔ ketɔnɔwo ŋgbevaje yewo ji o, vɔ éhuinni hweɖewonu nɔ woasɔ ŋɖuɖu koɖo nubu ciwo woʒan ɖo mɛ. Nɔ agbo lɔwo nɔnɔ cucu gashiagamɛɔ, shive atɛnŋ awu eju lɔ mɛ tɔwo. Ahanke yí eʒan mɔ mìahunnɔ mìwo ji kabakaba nɔ Mawu susuwo akpɔnɔ ŋsɛn do ji nɛ.

¹⁵ Yehowa susuwo yí le Bibla mɛ, eyi taɖo nɔ mìhlinniɔ, mìɖekɔ mɔ nɔ Yehowa susuwo akpɔ ŋsɛn do tamɛbubu, seselelanmɛ koɖo enuwawa mìwo tɔwo ji. Lé mìawɛ akpɔnɔ nyɔna sugbɔ le mìwo Bibla hlɛnhlɛn mɛɔ? Gbedodoɖa le veviɖe. Nɔvinyɔnu ɖeka nu mɔ: “Gbɔxwe natɔ Bibla hlɛnhlɛn ɔ, ŋdonɔ gbe ɖaɖa nɔ Yehowa yí biɔɛni mɔ yi le kpedo ŋnu nɔ makpɔ ‘enunyakpɔkpɔ’ ciwo yí le yi Nyɔ lɔ mɛ.” (Eha. 119:18) Egbeʒan mɔ mìabunɔ tamɛ kpɔ so enu ci mìhlɛn nu. Nɔ mìdo gbe ɖaɖa yí hlɛn Mawu Nyɔ lɔ keŋ bu tamɛ kpɔ so nuɔ, aɖo “keke [mìwo] ji mɛ ɖaa,” yí mìalɔn Yehowa susuwo.​—Hlɛn Elododo Wema 4:​20-22, nwt; Eha. 119:97.

16. Lé amɛ sugbɔ kpɔnɔ nyɔna so JW Televiʒiɔn wanawo mɛ doɔ?

¹⁶ Emɔ bu ci ji mìato aɖe mɔ yí Mawu susuwo akpɔ ŋsɛn do mì ji yí nyi mɔ, mìakpɔnɔ JW Televiʒiɔn^® wanawo. Asu koɖo ashi ɖeka mɔ: “Wlecishiawleci toto nyinɔ ɖoŋci nɔ mìwo gbedodoɖawo! Wodonɔ ŋsɛn mì yí gbenanɔ edɔngbegbe mì nɔ mìle ŋshishi mɛ alo nɔ mìci azɔge. Mìgbeɖonɔ to ehakpakpa ciwo yí le mɛ kabakaba le axomɛ. Mìsenɔ wo nɔ mìɖaɖa nu, klɔklɔ nu alo nɔ mìnunuɔ ti.” Toto cɛwo kpenɔdo mì nu yí gbeglɔnnɔ ta nɔ mìwo ji. Wonanɔ kpla mì nɔ mìabu tamɛ shigbe Yehowa hannɛ, yí aɖu amɛjiʒinʒin ci yí nyi mɔ wo le bu tamɛ kpɔ shigbe Satana hannɛ ji.

17-18. (a) Nɔ mìwa do enu ciwo mìkpla so Yehowa gbɔ, shigbe ci yí le 1 Efyɔwo 8:61 mɛ hannɛ ji ɖe, nyi yí ato so mɛɔ? (b) Nyi yí mìatɛnŋ akpla so Efyɔ Ezekiazi kpɔwɛ mɛɔ? (c) Sɔ koɖo gbedodoɖa Davidi tɔ ci yí le Ehajiji Wema 139:​23, 24 mɛ ɖe, nyi nu yí mìatɛnŋ ado gbe ɖaɖa soɔ?

¹⁷ Gashiagamɛ ci yí mìkpɔ nyɔna ci yí  le enunywiwawa mɛɔ, mìwo xɔse sɛnnɔŋ doji. (Ʒaki 1:​2, 3) Evivinɔ nɔ mì, ɖo mìna Yehowa kpɔnɔ jijɔ mɔ mìnyi ye viwo domɛtɔ ɖeka, yí edro mìwo tɔ ci yí nyi mɔ mìwo nu ajeŋ ni sɛnnɔŋ doji. (Elo. 27:11) Tetekpɔ ɖekaɖeka nyinɔ mɔnukpɔkpɔ ci ji mìtonɔ yí danasɛ mɔ mìsɛnkɔ mìwo Da lɔn-amɛ lɔ koɖo eji pleŋ. (Eha. 119:113) Mìɖonɔ ekpe yi ji mɔ mìsɔ eji pleŋ lɔn Yehowa, yí ɖui koŋ mɔ mìawa do edro koɖo ese yi tɔwo ji.​—Hlɛn 1 Efyɔwo 8:61.

¹⁸ Avajɔ mɔ mìawa afɛn a? Ɛɛ; amɛ makpemakpewo mìnyi. Nɔ mìklɛn nu yí juin ɔ, anyɔ mɔ mìaɖo ŋwi Efyɔ Ezekiazi kpɔwɛ ji. Éwa afɛn sugbɔ. Vɔ étrɔ jimɛ keŋ yí kpɔtɔ sɛnkɔ Yehowa “koɖo eji pleŋ.” (Ezai 38:​3-6; 2 Kro. 29:​1, 2; 32:​25, 26, nwt) Eyi taɖo mína mìagbe edro Satana tɔ ci yí nyi mɔ yeasɔ ye susuwo ado dɔ̀ mì. Mína mìadonɔ gbe ɖaɖa yí aɖo ‘eji setonu.’ (1 Efy. 3:9; hlɛn Ehajiji Wema 139:​23, 24.) Mìatɛnŋ ayi ji asɛn Yehowa le egbejinɔnɔ mɛ, nɔ mìglɔn ta nɔ mìwo ji sɔwu ŋɖekpokpui.