1. Nyɔnɔnwi ciwo yí èkpla ci ètɔ Bibla kplakplaɔ?

 ÈÐO ŋwi enu ciwo yí èkpla ci ètɔ Bibla kplakplaa? Taŋfuin èkpaca eo ci èvado jeshi mɔ ŋkɔ le Mawu shi. Ci èvakpɔɛ mɔ Mawu detrenɔ fun nɔ amɛwo le zomavɔ mɛɔ, efa akɔn nɔ eo. Yí nɛnɛke ci èvanya mɔ yeagbevakpɔ ye mɛ vevi ciwo yí ku yí anɔ ju koɖo wo le paradiso mɛ le nyigban jiɔ, ejɔ ji nɔ eo haan.

2. Sɔ kpe nɔ Bibla mɛ nyɔnɔnwiwo kplakpla ɖe, ŋkɔyiyi bu ci ègbewaɔ? (Efezitɔwo 5:1, 2)

² Ci èkplakɔ Mawu Nyɔ lɔɔ, lɔnlɔn ci èɖo nɔ Yehowa sɛnkɔŋ doji. Lɔnlɔn ŋtɔ́ dɔ yí èwa do enu ci èkplakɔ ji. Edɔ yí èsɔ gbeta nywi ciwo yí sɔgbe koɖo Bibla gɔnmɛɖosewo. Ètrɔ ao nɔnɔmɛ koɖo ao wanawo, ɖo èji mɔ ye nu le kpe nɔ Mawu. Shigbe lé vihwɛ ɖe srannɔ yi jila amɛlɔntɔ nɛɔ, ahanke eo can èsrankɔ Dao ci yí le jeŋkwi mɛ nɛ.​—Hlɛn Efezitɔwo 5:1, 2.

3. Enyɔ ciwo mìatɛnŋ abiɔ mìwoɖekiwo seɔ?

³ Mìatɛnŋ abiɔ mìwoɖekiwo se mɔ: ‘Lɔnlɔn ci ŋɖo nɔ Yehowa le kakacɛ mɛ ɖe, esɛnŋ wu lɔnlɔn ci ŋɖo ni hwenu ŋtrɔ Kristotɔa? So ci ŋwa ʒinʒindoshimɛ ɖe, ŋtekpɔ yí ɖyiɖyiɛ Yehowa le tamɛbubu koɖo wana mɛa, vevitɔ ŋdanasɛ nɔ nɔviŋsu koɖo nɔvinyɔnuwo mɔ ŋlɔn woa?’ Nɔ “lɔnlɔn ci yí le mí shi so tɔtɔmɛ” vaɖe kpɔtɔɔ, míŋgbegbɔjɔ  o. Ecɛ han jɔ do exwe sanŋdi ŋkɔtɔ mɛ Kristotɔwo ji. Yesu degbe wo o yí dagbe mìwo can o. (Enyɔ. 2:4, 7) Énya mɔ mìatɛnŋ agbetrɔ aɖo lɔnlɔn ci mìɖo ŋkɔtɔ ci mìkpla nyɔnɔnwi lɔ.

4. Nyi nu mìakan seŋ so le nyɔta cɛ mɛɔ?

⁴ Nyɔta cɛ adre lé mìawɛ nɔ lɔnlɔn ci mìɖo nɔ Yehowa koɖo mɛbuwo akpɔtɔ asɛnsɛnŋ doji. Mìagbedo jeshi nyɔna ɖewo ciwo mìwoŋtɔwo koɖo mɛbuwo kpɔnɔ nɔ mìlɔnkɔ Yehowa koɖo mìwo nɔviwo doji.

5-6. Cukaɖa ciwo yí Pɔlu do go le yi kunuɖeɖedɔ lɔ mɛɔ, vɔ nyi yí kpedo nu yí ekpɔtɔ yí sɛnkɔ Yehowa ɔ?

⁵ Apotru Pɔlu kpɔ jijɔ le Yehowa sɛnsɛn mɛ, vɔ édo go cukaɖa sugbɔ. Pɔlu zɔnnɔ mɔ jinjinwo yí emɔzɔnzɔn gahunnɔtɔmɛ denɔnɔ fafɛɖe o. Hweɖewonu le emɔzɔnzɔn lɔwo hwenuɔ, Pɔlu “jenɔ afɔku etɔsasawo tɔwo mɛ” yí gbe “jenɔ afɔku mɛ nɔ flafinɔwo.” Nɛnɛke gaɖewomɛɔ yi ketɔnɔwo xuini. (2 Kor. 11:23-27) Ahanke egbla ciwo yí edonɔ asɔ kpedo yi kpena Kristotɔwo nu dejenɔŋ nɔ ɖewo o.​—2 Kor. 10:10; Fili. 4:15.

⁶ Nyi yí kpedo Pɔlu nu yí ekpɔtɔ yí sɛnkɔ Yehowa ɔ? Pɔlu kpla nu sugbɔ so lé Yehowa le nu le Enuŋwlɛŋwlɛ lɔwo koɖo enu ciwo mɛ yiŋtɔ to mɛ. Pɔlu vakando ji mɔ Yehowa Mawu lɔn ye. (Rɔm. 8:38, 39; Efe. 2:4, 5) Yí lɔnlɔn ci eɖo nɔ Yehowa can gbevasɛnŋ doji. Pɔlu dasɛ mɔ yelɔn Yehowa ci ekpɔtɔ yí “donɔ alɔ̀ Yi mɛwo.”​—Ebre. 6:10.

7. Emɔ ɖeka ci ji mìato yí lɔnlɔn ci mìɖo nɔ Yehowa asɛnkɔŋ dojiɔ?

⁷ Mìana yí lɔnlɔn ci mìɖo nɔ Mawu agbesɛnŋ doji nɔ mìkplanɔ yi Nyɔ lɔ nywiɖe. Nɔ èhlɛnkɔ Bibla ɔ, tekpɔ akpɔ enu ci ekplakɔ eo so Yehowa nu. Biɔ eoɖeki se mɔ: ‘Lé enu ci ŋhlɛnkɔ cɛ dasɛ mɔ Yehowa lɔnŋ ɔ? Susu bu ciwo ŋkpɔ le lɛ ciwo yí taɖo ŋɖo alɔn Yehowa ɔ?’

8. Lé gbedodoɖa akpedo mì nu mìalɔn Mawu doji doɔ?

⁸ Nubu ci mìawa nɔ lɔnlɔn ci mìɖo nɔ Yehowa asɛnsɛnŋ doji yí nyi mɔ, mìadonɔ gbe ɖaɖa ni blaŋblaŋ so ji mɛ. (Eha. 25:4, 5) Yehowa can aɖo mìwo gbedodoɖawo ŋci. (1 Ʒan 3:21, 22) Nɔvinyɔnu Khanh ci yí le Asie nu mɔ: “Ŋkɔtɔɔ, ŋciwo ŋkplakpla le Bibla mɛ yí dɔ ŋlɔn Yehowa, vɔ lɔnlɔn lɔ gbevasɛnŋ doji ci ŋkpɔ lé eɖokɔ anyi gbedoɖawo ŋci do. Ecɛ dɔ yí ŋjinɔ mɔ mawa ŋciwo yí ajɔ ji ni.” b

9. Lé Timote lɔn nɔviŋsu koɖo nɔvinyɔnuwo doji doɔ?

⁹ Ci Pɔlu trɔ Kristotɔ xwe ɖewo goduɔ, édo go jajɛ ɖeka ci yí tɔ mɔ Timote. Timote lɔn Yehowa yí gbelɔn amɛwo hɛnnɛ. Pɔlu nu nɔ Filipitɔwo mɔ: “[Timote] ɖekɛ kpaŋ yí nyi amɛ ci yí va le ŋ gbɔ yí bubu tamɛ kpɔ so mí nu koŋ.” (Fili. 2:20) De lé Timote wa ɖaŋ wanɔ toto do enuwo nu alo xonɔ jugbaja nuxu nyɔ yí Pɔlu nukɔ le lɛ o. Vɔ lé elɔn nɔviŋsu koɖo nɔvinyɔnuwo sugbɔ do nyɔ yí enukɔ. Kankandoji li mɔ, hamɛ ciwo Timote vayi jinɔ kpɔ anɔnɔ te kpɔ vava yitɔwo veviɖe.​—1 Kor. 4:17.

10. Lé Anna koɖo asuɔ dasɛ do mɔ yewolɔn nɔviŋsu koɖo nɔvinyɔnuwoɔ?

¹⁰ Mìwo can mìjinɔ ŋciwo mìawa yí  akpedo nɔviŋsu koɖo nɔvinyɔnuwo nu. (Ebre. 13:16) Mìakpɔ lé nɔvinyɔnu Anna ci nu mìxo nuxu so le nyɔta ci yí vayi mɛ wa ecɛ do. Le jihɔnshi gangan ɖeka goduɔ, yi koɖo asuɔ vayi ji Kunuɖetɔwo xomu ɖeka kpɔ yí wodo jeshi mɔ, jihɔnshi lɔ ko exɔ nɔ wo. Edɔ yí xomu lɔ degbeɖo awu mɛmiwo o. Anna nu mɔ: “Mìxɔ wowo wuwo yí vayi nya wo, li wo yí xo wo. Do nu nɔ mìɔ, de enugangan enyi mìwa nɔ wo o, vɔ ecɛ dɔ mìvanyi exlɔ nywiwo keke je egbɛ.” Lɔnlɔn ci Anna koɖo asuɔ ɖo nɔ nɔviŋsu koɖo nɔvinyɔnuwo dɔ yí wowa enuŋtɔŋtɔwo yí sɔ kpedo wo nu.​—1 Ʒan 3:17, 18.

11. (a) Nɔ mìdasɛ nɔ mɛbuwo mɔ mìlɔn wo ɖe, lé ewanɔ nɔ woɔ? (b) Sɔgbe koɖo Elododo Wema 19:17 ɖe, lé Yehowa wanɔ nu do nɔ mìlɔnkɔ amɛwoɔ?

¹¹ Nɔ mìwa xomɛvu nɔ amɛwo yí dasɛ nɔ wo mɔ mìlɔn woɔ, wokpɔɛni mɔ mìteteɛkpɔ mɔ mìaɖyi Yehowa. Xomɛvu ci mìwa nɔ wo tɛnŋ jɔ ji nɔ wo keke mìdanya o. Khanh ci nyɔ mìnu vayi kpɔtɔ ɖonɔ ŋwi mɛ ciwo yí kpedo nu. Énu mɔ: “Ŋdo akpe nɔ nɔvinyɔnu ciwo pleŋ yí kplɔŋ yi kunuɖegbe. Wovakɔnɔŋ yí yɔnɔŋ mɔ nyɛ le va nɔ mìaɖu enu kleŋ ɖewo, yí nɔ mìɖegbɔɔ, wogbetrɔ kɔnɔŋ yí axomɛ dediɖe. Ecɛyɛɔ, ŋvakpɔɛ mɔ edɔ gangan enyi wowa nɔŋ. Yí wogbewɛni koɖo lɔnlɔn.” Nyɔnɔnwi enyi mɔ de amɛshiamɛ yí ado akpe nɔ mì do enu ci mìwa nɔ wo ŋci o. Khanh nu so mɛ ciwo yí kpedo nu, yí mɔ: “Ŋjinɔ mɔ nacu fɛn nɔ wo do wowo xomɛvuwawa ŋci, vɔ ŋdenya fini wo pleŋ le o. Gan Yehowa yɛ nya, yí ŋdonɔ gbe ɖaɖa ni mɔ yi le cu fɛn nɔ wo do nu nɔŋ.” Khanh nyɔ jɔ. Yehowa nyanɔ xomɛvunu ciwo mìwanɔ nɔ  amɛwo, nɔ egbenyi enu nyɛkuin yɔ can. Ékpɔnɔ wo mɔ wonyi vɔnsa ciwo mìwa yí wonyi fɛn yeɖu do mì.​—Hlɛn Elododo Wema 19:17.

12. Lé nɔviŋsuwo danasɛ lɔnlɔn wowotɔ le hamɛ lɔ mɛ doɔ? (Kpɔ foto lɔwo hɛnnɛ.)

¹² Nɔ nɔviŋsu ènyi ɖe, lé àtɛnŋ adasɛ do mɔ yelɔn mɛbuwoɔ yí nyiwo àtɛnŋ awa asɔ kpedo wo nuɔ? Nɔviŋsu jajɛ ɖeka ci yí tɔ mɔ Jordan biɔ hamɛmɛshinshin ɖeka se mɔ nyi yeatɛnŋ awa asɔ kpedo amɛwo nu wu le hamɛ lɔ mɛ ma. Hamɛmɛshinshin lɔ kanfui do ŋkɔyiyi ciwo ewa vayi vɔ nu yí gbenu ŋɖewo ciwo atɛnŋ agbewa kpi ni. Le kpɔwɛ mɛ, énu nɔ Jordan mɔ yi le ɖe blɛ avanɔ Fyɔɖuxuxɔ mɛ yí adonɔ gbe nɔ amɛwo, aɖonɔ nyɔ ŋci le bɔbɔwo, aɖenɔ kunu blaŋblaŋ koɖo yi kunuɖegbɛ yí agbejinɔ emɔ ŋtɔŋtɔ ciwo ji atonɔ akpenɔdo mɛbuwo nu. Ci Jordan wa do nukplamu lɔ jiɔ, ékpla nubuwo doji yí lɔnlɔn ci eɖo nɔ nɔviŋsu koɖo nɔvinyɔnuwo gbesɛnŋ doji. Jordan kplɛ mɔ nɔ nɔviŋsu ɖe vanyi sumɔsumɔdɔwatɔɔ, de hɔnnɔxwe etɔ kpekpedo amɛwo nu ke o, vɔ ékpɔtɔ kpekpeɛdo wo nu yɔ.​—1 Tim. 3:8-10, 13.

13. Lé lɔnlɔn kpedo nɔviŋsu Christian nu yí egbetrɔvanyi hamɛmɛshinshin keɔ?

¹³ Nɔ ènyi sumɔsumɔdɔwatɔ alo hamɛmɛshinshin sa vayi ɖe, nyi ele mɔ àwaɔ? Yehowa ɖoɖoɔ ŋwi edɔ ciwo yí èwa vayi koɖo lɔnlɔn ci èɖo ci yí dɔ èwa wo. (1 Kor. 15:58) Ékpɔtɔ kpɔkɔ lɔnlɔn ci èɖokɔ evyɛ hɛnnɛ. Dejɔ ji nɔ nɔviŋsu Christian hwenu womɔ yɛdagbenyi hamɛmɛshinshin o. Vɔ énu mɔ: “Ŋsɔ gbeta mɔ nawa enushianu ci ji nakpe le Yehowa sɛnsɛn mɛ nɔ ŋnyi  hamɛmɛshinshin alo ŋdenyi can.” Le yiyimɛɔ, wogbevakanfui hamɛmɛshinshin. Christian nu mɔ: “Ŋvɔn hwɛɖeka ci womɔ nyɛ le gbenyi hamɛmɛshinshin ke. Vɔ ŋsɔ gbeta mɔ, nɔ Yehowa ji mɔ nyɛ le gbenyi hamɛmɛshinshin keɔ, ŋɖo axɔ gbe do ji, ɖo ŋluin yí gbelɔn nɔviŋsu koɖo nɔvinyɔnuwo hɛnnɛ.”

14. Nyi èkpla so enyɔ ciwo yí nɔvinyɔnu ɖeka ci yí so Géorgie nu mɛɔ?

¹⁴ Yehowa sɛntɔwo lɔnnɔ mɛbuwo hɛnnɛ. (Mt. 22:37-39) Le kpɔwɛ mɛ, nɔvinyɔnu Elena ci yí le Géorgie nu mɔ: “Doŋkɔɔ, enu ɖeka ci yí dɔ ŋɖenɔ kunu yí nyi lɔnlɔn ci ŋɖo nɔ Yehowa. Vɔ ci yí lɔnlɔn ci ŋɖo nɔ Danyɛ ci yí le jeŋkwi mɛ gangankɔ dojiɔ, ahanke lɔnlɔn ci ŋɖo nɔ amɛwo gangankɔ nɛ. Ŋtekpɔ yí bunɔ tamɛ kpɔ so cukaɖa ciwo mɛ wotokɔ nu koɖo nyɔ ciwo natɛnŋ anu nɔ wo yí awa dɔ do wo ji. Tamɛbubukpɔ so wo nu ahan dɔ ŋjinɔ mɔ makpedo wo nu.”​—Rɔm. 10:13-15.

15-16. Shigbe lé foto lɔwo dasɛ yi nɛ ɖe, nyɔna ciwo mìakpɔ nɔ mìlɔnnɔ mɛbuwoɔ?

¹⁵ Nɔ mìlɔn mìwo nɔviwoɔ, de wowoɖekɛwo yí kpɔnɔ nyɔna le mɛ o. Ci COVID-19 dɔ̀bamɛ lɔ toɔ, nɔviŋsu Paolo koɖo ashiɛ kpedo nɔvinyɔnu shinshin sugbɔ nu yí wonya lé woazan wowo telefonuwo asɔ ɖe kunu do. Nɔvinyɔnu ɖeka ci yí kpɔɛ doŋkɔ mɔ yiagbɔnnu nɔ ye mɔ  yeazan telefonu asɔ ɖe kunu vasun ji yí wɛ. Ékpe ji yí zan mɔnu cɛ yí sɔ yɔ yi xomumɛtɔwo nɔ Eŋwiɖoɖo lɔ. Kahowi le wo mɛ tɛnŋ va bɔbɔ lɔ to videokacaca ji. Nɔvinyɔnu cɛ koɖo yi xomumɛtɔwo kpɔ nyɔnawo le Paolo koɖo ashiɛ gblajejewo mɛ. Nɔvinyɔnu lɔ vaŋwlɛ nu ɖaɖa Paolo mɔ: “Akpe nɔ mí mɔ míkpedo mìwo ciwo shin nu. Ŋdaŋlɔbe lé Yehowa sɔ ɖe le ji nɔ mì koɖo lé mído gbla veviɖe do o.”

¹⁶ Paolo kpla enuvevi ɖeka le enujɔjɔ cɛ hanwo mɛ. Ékpla mɔ, lɔnlɔn le veviɖe wu ŋɖɛnyanya alo enujikpekpe ɖekpokpui. Énu mɔ: “Ŋwa ekán lɔ mɛ hamɛwo jijikpɔdɔ lɔ. Egbɛɔ, ŋkpɔ mɔ nɔviwo tɛnŋ ŋlɔbe anyi Bibla mɛ nuxuwo, vɔ wokpɔtɔ ɖonɔ ŋwi kpekpedonu ŋtɔŋtɔ ciwo ŋna wo.”

17. Miwo yí akpɔ nyɔna hɛnnɛ nɔ mìlɔnnɔ mɛbuwoɔ?

¹⁷ Nɔ mìlɔnnɔ mɛbuwoɔ, mìwoŋtɔwo mìkpɔnɔ nyɔna so mɛ le emɔ maɖoŋdonuwo ji. Jonathan ci yí le Nouvelle-Zélande lɔn do nyɔ cɛ ji. Zozangbe nyidɔnmɛ ɖeka ci nyidɔn veveɛ lalalaɔ, ékpɔ mɔɖetɔ ɖeka ɖekɔ kunu yiɖekɛ. Jonathan sɔ gbeta mɔ yeaɖenɔ kunu koɖi le zozangbe nyidɔnmɛwo. Kaka lɔɔ, yiŋtɔ denya mɔ yeakpɔ nyɔna so xomɛvunu ci yewakɔ mɛ o. Jonathan nu mɔ: “Kunuɖegbe yiyi dejɔnɔ ji nɔŋ hwenɔnu o. Vɔ ci ŋkpɔ lé emɔɖetɔ lɔ kplakɔ nu amɛwo do koɖo lé kunuɖeɖedɔ lɔ mlɛkɔ ni doɔ, edɔ yí ŋvalɔn kunuɖeɖedɔ lɔ. Nyɛ koɖo nɔviŋsu lɔ vanyi exlɔ veviwo yí ekpedo ŋnu ŋshin le gbɔngbɔn mɛ, ŋvalɔn kunuɖeɖe doji yí nyɛ koɖo Yehowa gbevave wu.”

18. Nyi Yehowa ji mɔ mìwo le waɔ?

¹⁸ Yehowa ji mɔ lɔnlɔn ci mìɖo nɔ ye koɖo mɛbuwo le kpɔtɔ asɛnkɔŋ. Shigbe lé mìkplɛ nɛɔ, nɔ mìhlɛnnɔ Mawu Nyɔ lɔ yí bunɔ tamɛ kpɔ so nu, donɔ gbe ɖaɖa nɔ Yehowa blaŋblaŋ ɔ, lɔnlɔn ci mìɖo ni ashinshin ɛ doji. Lɔnlɔn ci mìɖo nɔ nɔviŋsu koɖo nɔvinyɔnuwo asɛnsɛnŋ doji nɔ mìwanɔ enuŋtɔŋtɔwo yí sɔ kpenɔdo wo nu. Nɔ mìwo lɔnlɔn gangankɔ dojiɔ, mìateteɛ gogo Yehowa koɖo mìwo nɔviŋsu koɖo nɔvinyɔnuwo. Yí exlɔ ci mìanyi koɖo wo ani keke asɔyi mavɔmavɔ!